Napetost zanke in drugi Kirchhoffov zakon. Kaj vemo o delu električne sile? 1) Delo električne sile od ene do druge točke v prostoru je neodvisno od poti. 2) Delo električne sile po sklenjeni poti je enako nič. Vpeljali smo tudi električno potencialno energijo, električni potencial in električno napetost. Pa si izberimo sklenjeno krivuljo L in na njej pet točk s potenciali VA, VB, VC, VD in VE (slika 11).


Slika 11. Napetost zanke in njene delne napetosti.

Napetosti med sosednjimi točkami so UAB, UBC, UCD, UDE in UEA. Vpeljimo napetost zanke Uzanke; njo naj določa vsota napetosti vzdolž sklenjene poti v izbrani smeri (v levo ali desno). Ko izrazimo delne napetosti z razlikami potencialov, dobimo:

 

Pari potencialov se v celoti odštejejo; ugotavljamo sledeče: vsota napetosti v sklenjeni zanki je enaka nič, kar imenujemo drugi Kirchhoffov zakon:

 

Glede na poljubnost označevanja napetosti med dvema točkama more biti katera od njih tudi negativno predznačena, kot na primer (slika 12):


Slika 12. Vsota napetosti (upoštevajoč smer obhoda) in oznake delnih napetosti.

 

 

Prav zato zapisujemo drugi Kirchhoffov (zančni) zakon v splošnem takole:

 Pri tem pomenijo: s tekoči indeks splošne napetosti v sklenjeni zanki, znak »±« vsebuje dogovor, da imajo predznak »+« tiste napetosti, katerih označbe se ujemajo s smerjo obhoda po zanki, predznak »-« pa tiste, katerih označbe so nasprotne smeri obhoda po zanki.

 

Zgled 10-2. Imejmo v prostoru pet točk: A, B, C, D in E (slika 13).


Slika 13. Električne napetosti med bližnjimi točkami.

Dane so napetosti: UAB = 5 V, UCB = -3 V, UCD = 7 V, UBE = -4 V in potencial VE = 0 V. Izračunajmo vse manjkajoče napetosti in potenciale! Za sklenjen obhod skozi točke A, B, C in D bomo pisali:

Od tod sledijo še potenciali: