Zaporedna vezava
linearnih bremen. Bremena združujemo v sestavljeno breme
na način, da jih povežemo npr. zaporedno: konec prvega z začetkom
drugega, konec drugega z začetkom tretjega; in tako do konca (slika
6).
Ko priključimo
verigo na vir, je vzdolž nje tok I; ta določa napetosti Uk
= RkI.
Celotna napetost U verige je enaka vsoti delnih napetosti:
Enačba ponuja
vpeljavo nadomestne električne upornosti Rnad.
= U / I
verige:
Nadomestna upornost
verige zaporednih uporov je enaka vsoti posameznih upornosti; verigi
uporov moremo prirediti nadomestni upor z upornostjo Rnad..
Zgled 24-3.
V sestavljen dvopol povežemo zaporedno štiri upore upornosti 2, 4, 6
in 8 ohmov. Verigo uporov priključimo na idealen tokovni vir s tokom
250 mA. Kolikšni so padci napetosti na posameznih uporih in moč v
zadnjem uporu?
Þ
Nadomestna upornost verige je enaka vsoti upornosti uporov: Rnad.
=
20 W.
Padcem napetosti ustrezajo produkti skupnega toka in posameznih
upornosti; po vrsti so: 0,5 V, 1 V, 1,5 V in 2 V. Celotna napetost
verige je enaka njihovi vsoti, 5 V. Ker je skozi verigo tok 0,25 A,
je celotna napetost 5 V; celotna moč v uporih verige je 1,25 W; moči
v zadnjem uporu ustreza produkt toka in padca napetosti na njem,
0,25 A ×
2 V =
0,5 W.
Zaporedni vezavi
uporov rečemo delilnik napetosti ali napetostni delilnik. Ime
izhaja iz ugotovitve, da sestavljen dvopol razdeli celotno napetost
na delne napetosti, te pa so med seboj v razmerju upornosti:
|