Obremenjen napetostni delilnik. Pričnimo z neobremenjenim delilnikom; oblikujeta ga zaporedno vezana upora upornosti R₁ in R₂, priključena na vir napetosti U_g (slika 6).

Tok I ter napetosti U₁ in U₂ na uporih so:

Prvi hip izgleda, da smo z delilnikom pridobili vira napetosti U₁ in U₂, vendar temu ni čisto tako, kajti brž, ko bi med sponki ene od teh napetosti priključili breme, bi se spremenile tokovno-napetostne razmere v vezju in tudi delitveno razmerje. Trčili smo v vprašanje obremenjenega delilnika (slika 7)!

Imejmo tole nalogo: določiti želimo upornosti R₁ in R₂ uporov delilnika, da bo breme nazivne napetosti in moči U_n ter P_n, priključeno k drugemu uporu, pravilno napajano. Bremenov nazivni tok I_n je enak kvocientu P_n / U_n; tok I₂ skozi vzporeden upor je pri napetosti U_n enak U_n / R₂. Celoten tok I₁ = I_n + I₂ skozi upor upornosti R₁ povzroča na njem padec napetosti R₁(I_n + I₂), ki mora biti enak razliki U_g - U_n:

V zadnji enačbi nastopajo podatki bremena in iskani upornosti. Enačba je ena sama, neznanki sta pa dve, kar pomeni, da si lahko vrednost ene od upornosti izberemo; vendar bodimo pozorni! Če si izberemo vrednost upornosti R₂, je

Tu torej ni težav. V nasprotnem, ko izbiramo vrednost upornosti R₁, je

Tu nastopi omejitev, saj upornost upora, upornost R₂ ne more imeti negativne vrednosti, kar pomeni, da mora biti izbrana upornost R₁ manjša od kvocienta napetosti U_g - U_n in nazivnega toka I_n = P_n / U_n.

Zgled 4. Imejmo žarnico, ki ima pri nazivni napetosti 12 V moč 24 W, na voljo pa vir napetosti 15 V. Določimo upornosti R₁ in R₂ uporov napetostnega delilnika! Þ Izračunamo najprej nazivni tok žarnice: I_n = P_n / U_n = 2 A. Če si za upornost R₂ izberemo vrednost 24 W, je I₂ = 0,5 A; iz prve enačbe dobimo tudi iskano upornost R₁ = 1,2 W. V prvem uporu delilnika bo moč 1,2 W × (2,5 A)² = 7,5 W, v drugem pa moč 24 W × (0,5 A)²  = 6 W. To pomeni, da bo delilnik za svojo funkcijo terjal 13,5 vatov dodatnih toplotnih izgub. Zanimiv je morda tudi primer izbire R₂ = ¥ W, da je žarnica kar sama v vlogi drugega upora. Potrebna upornost R₁ je takrat 1,5 W, moč v njem pa je 1,5 W × (2 A)² = 6 W, kar je ugodnejše kot v prejšnjem primeru. V nasprotnem, ko bi si izbrali vrednost upornosti R₁, ta ne bi smela presegati vrednosti 3 V / 2 A = 1,5 W; pri R₁ = 1 W sledi iz druge enačbe R₂ = 12 W.