Obremenjen napetostni delilnik. Pričnimo z neobremenjenim delilnikom; oblikujeta ga zaporedno vezana upora upornosti R1 in R2, priključena na vir napetosti Ug (slika 6).


Slika 6. Neobremenjen napetostni delilnik.


Tok I ter napetosti U1 in U2 na uporih so:

 

Prvi hip izgleda, da smo z delilnikom pridobili vira napetosti U1 in U2, vendar temu ni čisto tako, kajti brž, ko bi med sponki ene od teh napetosti priključili breme, bi se spremenile tokovno-napetostne razmere v vezju in tudi delitveno razmerje. Trčili smo v vprašanje obremenjenega delilnika (slika 7)!


Slika 7. Obremenjen napetostni delilnik.


Imejmo tole nalogo: določiti želimo upornosti R1 in R2 uporov delilnika, da bo breme nazivne napetosti in moči Un ter Pn, priključeno k drugemu uporu, pravilno napajano. Bremenov nazivni tok In je enak kvocientu Pn / Un; tok I2 skozi vzporeden upor je pri napetosti Un enak Un / R2. Celoten tok I1 = In + I2 skozi upor upornosti R1 povzroča na njem padec napetosti R1(In + I2), ki mora biti enak razliki Ug - Un:

 

V zadnji enačbi nastopajo podatki bremena in iskani upornosti. Enačba je ena sama, neznanki sta pa dve, kar pomeni, da si lahko vrednost ene od upornosti izberemo; vendar bodimo pozorni! Če si izberemo vrednost upornosti R2, je

 

Tu torej ni težav. V nasprotnem, ko izbiramo vrednost upornosti R1, je

 

Tu nastopi omejitev, saj upornost upora, upornost R2 ne more imeti negativne vrednosti, kar pomeni, da mora biti izbrana upornost R1 manjša od kvocienta napetosti Ug - Un in nazivnega toka In = Pn / Un.

 

Zgled 4. Imejmo žarnico, ki ima pri nazivni napetosti 12 V moč 24 W, na voljo pa vir napetosti 15 V. Določimo upornosti R1 in R2 uporov napetostnega delilnika! Þ Izračunamo najprej nazivni tok žarnice: In = Pn / Un = 2 A. Če si za upornost R2 izberemo vrednost 24 W, je I2 = 0,5 A; iz prve enačbe dobimo tudi iskano upornost R1 = 1,2 W. V prvem uporu delilnika bo moč 1,2 W × (2,5 A)2 = 7,5 W, v drugem pa moč 24 W × (0,5 A)2  = 6 W. To pomeni, da bo delilnik za svojo funkcijo terjal 13,5 vatov dodatnih toplotnih izgub. Zanimiv je morda tudi primer izbire R2 = ¥ W, da je žarnica kar sama v vlogi drugega upora. Potrebna upornost R1 je takrat 1,5 W, moč v njem pa je 1,5 W × (2 A)2 = 6 W, kar je ugodnejše kot v prejšnjem primeru. V nasprotnem, ko bi si izbrali vrednost upornosti R1, ta ne bi smela presegati vrednosti 3 V / 2 A = 1,5 W; pri R1 = 1 W sledi iz druge enačbe R2 = 12 W.