Padec napetosti na napajalnih vodih. Elementi vezja naj so tokrat: idealen napetostni vir, vodnika dvovoda dolžine l, preseka S in svojske prevodnosti g ter breme (slika 5).


Slika 5.
Modelni vezji bremena, ki je prek dvovoda priključen na napetostni vir.

Modelno električno vezje sestavljajo vir napetosti Ug, dva upora upornosti Rv = l / Sg, ki predstavljata upornosti vodnikov, in breme upornosti Rb; v vezju označimo še zančni tok I in napetost Ub na bremenu ter (enaki) napetosti Uv na uporih upornosti Rv. Na linearnih uporih velja Ohmov zakon, v zanki pa drugi Kirchhoffov zakon:

 

Z njihovo združitvijo dobimo tok:

 

Od tu sledita napetost na bremenu in padca napetosti na (dovodnih) vodnikih:

 

Enaka padca napetosti Uv združimo v padec napetosti Ud na dvovodu, enaki upornosti vodnikov Rv pa v upornost Rd dvovoda:

 

Združitvi ponujata še bolj enostavno modelno vezje napajalnega tokokroga. Oblikujmo še kvocient med celotnim padcem napetosti Ud in napetostjo Ug generatorja (izrazimo ga tudi v odstotkih):

 

Razmerje je pomembno! Upornost napajalnih vodnikov mora biti glede na upornost bremena čim manjša, če ne želimo, da bi bila razlika med napetostjo vira in napetostjo na bremenu prevelika. Napotek pravi: padec napetosti na napajalnem dvovodu naj bo manjši od 3 odstotkov.

 

Zgled 2. Pri enosmerni napetosti 230 V znaša moč reflektorja 1 kW. Reflektor želimo priključiti 300 m stran od agregata enosmerne napetosti 230 V. Kolikšen presek vodnikov naj izberemo, da bo padec napetosti manjši od 2 %? Þ Najprej izračunamo upornost Rr reflektorja: Rr = (230 V)2 / 1000 W @ 52,9 W in pišemo:

Dalje sledi:

Izbrali si bomo dvovod vodnikov preseka 10 mm2.