Realen tokovni vir. Električni vir posreduje bremenu v resnici oboje, tok in napetost, zato je bolj stvar izbire, kako mu rečemo: ali tokovni ali napetostni vir. Resnično! Če člen G_gU_g, ki pomeni tok kratkega stika, označimo z I_g, bo enačba vira videti takole:

Preberimo prvo enačbo! Tok I skozi breme je za G_gU zmanjšan tok I_g. Ta in še preostala zapisa navajajo na tokovni zakon spojišča (slika 8).

Če spet izvzamemo bremenski del vezja, potem se nam ponuja možnost predstavitve enačbe vira z dvospojiščnim vezjem vej, ki vsebujeta neodvisen tokovni vir jakosti I_g in upor prevodnosti G_g. Veji oblikujeta realen tokovni vir, katerega zapisujemo v sledeči obliki:

Karakteristika tokovnega vira je ponovno poševna premica, ki seka obe osi v značilnih točkah. Če je vir neobremenjen, I = 0, je napetost U enaka napetosti odprtih sponk, U = U_o = I_g / G_g, če pa sta sponki vira kratkostičeni, U = 0, je tok I enak toku kratkega stika, I = I_k = I_g. 

Dober in idealen tokovni vir. Za dober tokovni vir se smatra tistega, ki ima majhno notranjo prevodnost, da je vrednost toka skozi breme zelo blizu vrednosti toka kratkega stika, I = I_g - G_gU @ I_g, za idealnega pa tistega, ki ima notranjo prevodnost enako nič S (slika 9).

Idealnemu tokovnemu viru se približajo posebna elektronska vezja, ki pri predvidenih vrednostih napetosti U zagotavljajo konstanten tok skozi sponki vira.