Realen tokovni vir. Električni vir posreduje bremenu v resnici oboje, tok in napetost, zato je bolj stvar izbire, kako mu rečemo: ali tokovni ali napetostni vir. Resnično! Če člen GgUg, ki pomeni tok kratkega stika, označimo z Ig, bo enačba vira videti takole:

 

Preberimo prvo enačbo! Tok I skozi breme je za GgU zmanjšan tok Ig. Ta in še preostala zapisa navajajo na tokovni zakon spojišča (slika 8).


Slika 8.
Modelno vezje realnega tokovnega vira.

Če spet izvzamemo bremenski del vezja, potem se nam ponuja možnost predstavitve enačbe vira z dvospojiščnim vezjem vej, ki vsebujeta neodvisen tokovni vir jakosti Ig in upor prevodnosti Gg. Veji oblikujeta realen tokovni vir, katerega zapisujemo v sledeči obliki:

 

Karakteristika tokovnega vira je ponovno poševna premica, ki seka obe osi v značilnih točkah. Če je vir neobremenjen, I = 0, je napetost U enaka napetosti odprtih sponk, U = Uo = Ig / Gg, če pa sta sponki vira kratkostičeni, U = 0, je tok I enak toku kratkega stika, I = Ik = Ig

Dober in idealen tokovni vir. Za dober tokovni vir se smatra tistega, ki ima majhno notranjo prevodnost, da je vrednost toka skozi breme zelo blizu vrednosti toka kratkega stika, I = Ig - GgU @ Ig, za idealnega pa tistega, ki ima notranjo prevodnost enako nič S (slika 9).


Slika 9.
Vezje in karakteristika idealnega tokovnega vira.

Idealnemu tokovnemu viru se približajo posebna elektronska vezja, ki pri predvidenih vrednostih napetosti U zagotavljajo konstanten tok skozi sponki vira.