Maksimum moči. Imejmo breme spremenljive upornosti, ki je priključeno na realen napetostni vir (slika 4).[1]


Slika 4.
Funkcija moči v odvisnosti od toka skozi breme.

Vprašajmo se po največji možni moči, ki jo more breme prejeti iz vira, oziroma po moči, ki jo more vir posredovati bremenu. Moč P v bremenu,

 je kvadratična funkcija toka z ničnim konstantnim členom. Navzdol obrnjena parabola ima ničli pri I = 0 (odprte sponke, ko je Rb = ¥ W) in pri I = Ug / Rg (kratek stik, ko je Rb = 0 W); koordinati točke T0 oziroma temena parabole, ki ustreza maksimumu moči v bremenu, določajo koeficienti (a, b, c) parabole,

 

Maksimalna moč Pmaks. = Ug2 / 4Rg v bremenu je dosežena pri toku Ug / 2Rg, ki je tolikšen takrat, ko je upornost bremena enaka notranji upornosti vira,

 
Breme je takrat prilagojeno na vir; vir odda takrat vso razpoložljivo moč.

Bilanca moči v enosmernem vezju. Zaključek poglavja namenjamo vprašanjem moči. Kako je z njo v bremenu ali viru, že vemo: določa jo produkt napetosti in toka. V nekaj zgledih smo moči virov in bremen tudi izračunali ter ugotovili, da sta vsoti enih in drugih enaki. Pri obremenjenem delilniku smo spoznali, da razpoložljiva moč vira ni v celoti izkoriščena za moč v bremenu. V enostavnem vezju smo se seznanili z delovno točko in njenim pomenom za moč v bremenu, itn. Pa krenimo!

Ravnovesje moči v električnem vezju. V vezju označimo vejne toke, vejne napetosti pa tako, kot da bi bile vse veje bremena (slika 1).


Slika 1. V vezju so toki in napetosti vej označeni tako, »kot da bi bile vse veje bremena«.

Ko tvorimo vsoto produktov vejnih tokov in napetosti,

dobimo presenetljiv rezultat, ki je posledica dejstva, da so izrazi v oklepajih v resnici tokovne enačbe spojišč A, B in C. Poglejmo na produkte še drugače:

Produkt napetosti in toka je enak razliki moči bremena in moči vira v veji; če je v njej le vir, izostane moč bremena, in obratno. Ker pa je vsota produktov vejnih tokov in napetosti enaka nič,

sledi: v enosmernem vezju je vsota moči bremen enaka vsoti moči virov. Za splošno vezje z n vejami bi se obe ugotovitvi glasili takole:


 

[1] Vlogo vira more prevzeti tudi dvopolno vezje; pomen napetosti neodvisnega generatorja in njegove notranje upornosti prevzameta napetost odprtih sponk dvopolnega vezja in njegova nadomestna notranja upornost.