Dielektrik in električno polje. Če so prevodne snovi za elektrotehniko pomembne, potem niso skorajda nič manj izolacijske in dielektrične snovi. Žica je polakirana ali odeta z plastiko, med sloje ovojev tuljav je vstavljen papir. Izolanti varujejo ljudi pred dotiki s kovinskimi deli električnih naprav, preprečujejo neljube kratke stike in drugo. Plasti dielektrikov izboljšajo določene električne lastnosti kondenzatorjev. Z izmeničnim električnim poljem se dá dielektrične snovi segrevati in variti itn. Čeravno besedi izolant ali dielektrik označujeta velikokrat isto zvrst snovi, je druga širšega pomena, saj zajema tudi snovi, ki niso nujno izolacijske (voda je na primer dielektrik, ni pa izolant). Dielektrikom in izolantom je skupno to, da se v električnem polju polarizirajo. Pojav je drugačen od influenčnega in ga moremo pojasniti na način, pri katerem se opiramo na električne dipole, ki v teh snoveh že so, ali pa se (ob prisotnosti električnega polja) v njih šele inducirajo.