Elektronska polarizacija. V večini izolacijskih in dielektričnih snovi, kot so olje, papir, guma, plastika, steklo, keramika in druge, srečujemo drugačen način polarizacije. V njih dipolskih delcev sicer ni, se pa zato ob vnosu teh v polje v njih dipoli inducirajo. Kako? Vrniti se moramo k prostorski predstavi atoma s protoni in nevtroni v jedru in koncentričnim omotom elektronov. Ko atom ni izpostavljen električnemu polju, je težišče omota v centru jedra, kjer je tudi težišče protonov, brž ko pa je atom podvržen polju, se omot pomakne rahlo nasproti polju E, z njim pa tudi njegovo težišče (slike 8).
 

Slika 8. Težišči nasprotnih nabojev atoma izolanta se v prisotnosti polja E izmakneta: »rodi« se električni dipol.

»Atomu se zgodi dipol!« Tak atom ima težišče negativnih nabojev na strani, od kjer je polje usmerjeno, težišče pozitivnih nabojev pa na nasprotni strani. Induciran dipol je vzporeden s smerjo vektorja električne poljske jakosti. Če je jakost polja večja, je večji tudi razmik težišč. V primeru, da bi se električno polje E izmenično spreminjalo, bi elektronski omot nihal okrog srednje lege.