Kapacitivnost. Zamislimo si dve z nabojema ±Q naelektreni prevodni telesi, ki sta neke vrste posplošitev primera ploščnega kondenzatorja (slika 1).
 

Slika 1. Sistem nasprotno naelektrenih teles.

Njuni površini sta ekvipotencialni ploskvi s potencialoma V_Q in V_-Q in med njima je električna napetost, ki je enaka razliki njunih potencialov, U = V_Q - V_-Q. Prosta naboja povzročata v prostoru med telesoma električno polje, ki ga opisujeta vektorja E in D = eE, v samih prevodnikih pa je električno polje nično. Brž ko bi bili nasprotni množini nabojev drugačni, bi se sorazmerno temu spremenile tudi vse ostale količine električnega polja: električni pretok, gostota električnega pretoka, poljska jakost in tudi napetost med prevodnima telesoma. Lastnost sorazmernosti ponuja priliko, vpeljati količnik med pretokom in napetostjo; imenujemo ga kapacitivnost C sistema dveh prevodnih teles:[1]

 Števec je množina električnega naboja na telesu, iz katerega izhaja električni pretok, imenovalec pa je napetost med tem in drugim telesom.
  

Kapacitivnost ploščnega kondenzatorja. Določimo izraz za kapacitivnost ploščnega kondenzatorja z vmesnim dielektričnim lističem (slika 2)!

 Pri nabojih ±Q na ploščah bo električni pretok f_e od leve k desni plošči enak Q. Zaradi homogenosti polja med ploščama moremo za prerez pretočne cevke vzeti kar površino S. Komponenta D_x vektorja gostote električnega pretoka D bo preprosto kar Q / S, iz česar sledijo še ostale zveze:

 Zadnja je ravno to, kar smo iskali: kapacitivnost C ploščnega kondenzatorja,

Kapacitivnost je očitno snovno-geometrijska lastnost: premosorazmerna je dielektričnosti in površini plošč ter obratnosorazmerna razmiku med njima.

 Zgled 17-1. Enačbo podprimo s številskim primerom. Površini plošč naj sta 1 dm², razmak med njima 1 mm in dielektrik bodi relativne dielektričnosti 5:

Pri napetosti 1 V med ploščama bosta naboja ±Q na ploščah enaka ±443 pC, pri 1000 V pa tisočkrat toliko, torej ±443 nC.