Električna energija. Če je električno polje E sposobno nabit delec premikati, pospeševati, dipole obračati, jih inducirati in drugo, potem mora biti v njem nekaj, kar to zmore; in to je verjetno energija! Vprašanj ne manjka, prednjačita pa dve: kolikšna ta je in kje je? Pojdimo po vrsti!

 Imejmo kondenzator kapacitivnosti C in vir, ki ga bo elektril. Bodi to tokovni vir, ki bo imel med zaporednima trenutkoma t₁ in t₂ skozi svoja priključka tok stalne jakosti I.[1] V tem času bo vir kondenzator enakomerno elektril in plošči naelektril z nabojema ±Q = ±(t₂ - t₁)I (slika 1).

Razdelimo čas med t₁ in t₂ na n krajših intervalov! V vsakem od njih bo od spodnje skozi tokovni vir do zgornje plošče stekel vedno enak naboj Q / n. Na koncu prvega (na začetku drugega) intervala bosta na ploščah naboja ±Q / n, napetost med ploščama pa bo dosegla vrednost Q / Cn. Ob začetku k-tega intervala bosta na ploščah že naboja ±(k - 1)Q / n, napetost pa bo imela vrednost (k - 1)Q / Cn. Na koncu tega intervala bosta na ploščah naboja ± kQ / n in napetost med njima pa bo dosegla vrednost kQ / Cn. V tem intervalu mora vir za prenos naboja Q / n premagovati električno silo tistih nabojev, ki so že na ploščah; opraviti mora delo, ki ustreza zmnožku naboja in srednje vrednosti napetosti med ploščama kondenzatorja v tem intervalu:

Celotno delo A_g tokovnega generatorja v času od t₁ in t₂ bo ovrednotila vsota prejšnjih del (ko teče k od vrednosti 1 do n):

V števcu je n lihih zaporednih števil. Vsota prvega in zadnjega je enaka 2n, vsota drugega in predzadnjega spet toliko in tako naprej. Takih parov je n / 2, zato je vsota v števcu enaka kar vrednosti imenovalca; to dá preprost rezultat:

Če bi na naelektren kondenzator nato priključili porabnik, bi se odvrtel ravno obraten proces: elektroni bi iz negativne plošče odtekali skozi breme k drugi plošči in se rekombinirali s presežkom protonov (kondenzator bi se praznil). Ob vsaki razelektritvi za naboj Q / n bi se temu ustrezno zmanjšala napetost in električna sila bi vsakokrat opravila določeno delo. Delna dela električne sile bi bila enaka kot pri elektrenju, le v obratnem vrstem redu; celotno delo električne sile A_e bi bilo enako prejšnjemu delu generatorja, A_e = A_g. In kaj to pomeni? To, kar je kondenzator ob polnjenju od vira sprejel, je ob praznjenju tudi oddal. Kaj je sklep razmišljanja? V času elektrenja je vir opravljal delo, hkrati s tem pa je kondenzator sprejemal in shranjeval električno energijo W_e, ki je po končanem procesu elektritve dosegla vrednost

Pomenljiva je zgradba izrazov, še posebno zadnjega, CU² / 2; ta spominja na kinetično energijo telesa v gibanju, mv² / 2, ali na prožnostno energijo napete vzmeti, kx² / 2. Oba mehanska sistema imata to lastnost, da zmoreta energijo sprejeti in jo v nadaljevanju tudi oddati. Takšnim sistemom se tu pridružuje še kondenzator. Kondenzator je potemtakem akumulabilni električni element; ko energijo sprejema, je v porabniškem režimu, ko pa jo oddaja, ima vlogo vira in je torej v generatorskem režimu.

Zgled 1. Med ploščama kondenzatorja kapacitivnosti en mikrofarad je napetost en volt. Þ Kondenzator hrani torej energijo pol mikrojoula. Kapacitivnost nekaj milifaradov in tudi napetost en kilovolt nista pretirani; tak kondenzator bi hranil energijo petsto joulov. Koliko električne energije bo šele hranila visokonapetostna mreža daljnovodov? Mnogo, mnogo več.