Polnilni tok kondenzatorja. Elektritev kondenzatorja smo si tu zamislili s tokom impulzne oblike. V opazovanem časovnem intervalu je bil polnilni tok kondenzatorja stalen, more pa biti tudi nestalen, spremenljiv. Kadar bo tok večji, bo množina naboja na plošči, kamor priteka, naraščala hitreje, sicer počasneje. Brž, ko se bo predznak toka spremenil, se bo začel naboj na plošči zmanjševati. Naj sta t₁ in t₂ dva zaporedna trenutka, v katerih zavzame naboj Q na zgornji plošči vrednost Q₁ oziroma Q₂; v kratkem intervalu Dt = t₂ - t₁ bo torej na ploščo pritekel naboj DQ = Q₂ - Q₁. Polnilni tok i v vrhnjo ploščo kondenzatorja bo enak kvocientu prirastka naboja DQ in intervala časa Dt (slika 3):

V tem kratkem času se spremeni tudi napetost u med ploščama, od vrednosti u₁ do vrednosti u₂, zato je

Dobili smo zelo pomembno enačbo,

ki povezuje polnilni tok kondenzatorja in hitrost priraščanja napetosti med njegovima ploščama. Do sedaj smo kondenzator, kot strnjen element vezij, opremljali z oznakami za napetost, naboja in kapacitivnost. Ko bo takšen element vpet v vezje časovno spremenljivih tokov ali napetosti, mu bomo še vedno označili napetost in kapacitivnost, naboja plošč pa bo nadomeščal tok do pozitivno označene plošče, ki je z napetostjo kondenzatorja v relaciji, ki smo jo ravnokar pridobili (slika 4).