Električni pretok. V uvodnem poglavju smo spoznali pretok elektrin oziroma električni tok; pri njem se gibajo nabiti delci, pri novem pretoku pa ni ničesar, kar bi teklo. Kaj je torej na stvari? Takole! Spoznali smo vektor E; v prostoru ga upodabljamo z usmerjeno daljico. Če narišemo več njih ali kar silnice, nas te asociirajo na tečenje: kot da bi električno polje izteklo iz pozitivnih in poniralo v negativne naboje. To je seveda le namišljena predstava. Po novem ugotavljamo, da sta si vektorja električne poljske jakosti E in gostote električnega pretoka D zelo podobna: ujemata se v smernosti, v iznosih pa ju ločuje dielektričnost medija. To nas nagovarja, da bi tudi ob risanju vektorjev gostote pretoka rekli, da nas navajajo na neke vrste pretakanje (slika 1).


Slika 1. Silnice ponazarjajo polje E, morejo pa tudi polje D.

Če bi sliko silnic jakosti E na nek način posodili vektorju gostote električnega pretoka D, bi prostori med silnicami oblikovali nekakšne pretočne cevke, silnice same pa bi tako postale njihove ograje oziroma gostotnice električnega polja (slika 2).


Slika 2. V vsaki pretočni cevki je določena množina električnega pretoka. 

Električni pretok. Po analogiji z električnim tokom in tokovnicami bi mogli reči, da so tokrat med gostotnice oziroma v pretočne cevke električnega polja ujete določene množine električnega pretoka oziroma električnega fluksa fe. Vsaka cevka ima svoj pretok, seštevek delnih pa je celoten električni pretok. Pretok Dfe v posamezni cevki zapišemo s produktom preseka cevke DS in absolutne vrednosti D gostote D na tistem mestu.

Električni pretok v ploščnem kondenzatorju. Predočimo si spet ploščni kondenzator z vmesnim izolantom (slika 3).


Slika 3. Cevke električnega pretoka v polju med ploščama.

Ko bi silnice, ki se začenjajo ob levi in končujejo ob desni plošči, posodili vektorju D, bi dobili pretočne cevke električnega pretoka fe. Če bo vsaka od njih imela presek DS, bo delni električni pretok Dfe v njej:

Dobili smo silno enostaven rezultat: električni pretok Dfe v cevki je številsko enak množini prostega naboja na začetku in do predznaka enak tudi množini prostega naboja na koncu cevke. V elektrotehniškem žargonu rečemo: »prosti naboj DQ > 0 z ene plošče se skozi pretočno cevko električnega polja naveže na nasprotni naboj -DQ«. Ko pretoke cevk med ploščama seštejemo, dobimo celoten električni pretok med ploščama:

Če pri risanju silnic ni posebnega dogovora, je pri pretoku ta, da upodabljamo cevke enakih pretokov.