Ploščni kondenzator s stalno kontaktiranim napetostnim virom. Primer ploščnega kondenzatorja moremo zastaviti tudi drugače, in sicer, da plošči kondenzatorja priključimo na vir stalne napetosti U. Pozitivno sponko vira kontaktiramo na levo ploščo, negativno pa na desno ploščo. V začetku naj bo kondenzator brez dielektričnega lističa (slika 4).

Kratkotrajni tok, pretok naboja skozi vir, bo plošči naelektril z nabojema ±Q₀ (z gostotama ±s₀). Med ploščama bosta poljska jakost in gostota pretoka določena z enačbama:

Nato vstavimo med plošči dielektrični listič relativne dielektričnosti e_r. Nova poljska jakost bo ostala enaka stari, saj je vir še vedno priključen: E_x = U / d. Če je tako, potem se bo moral nujno spremeniti vektor gostote pretoka, kajti:

Dielektrik se ponovno polarizira, saj se nahaja v električnem polju. Ker pa sé, težijo polarizirani naboji poljsko jakost zmanjšati. Ta se pač ne more, saj jo določata napetost in razmak med ploščama, ki ostajata nespremenjena, zato se mora povečati gostota prostega naboja na ploščah, da bo enaka ±s. Kaj se je zgodilo? Spremenil se je naboj na ploščah. Vir je bil »primoran« potisniti še dodaten naboj Q - Q₀ = (s - s₀)S od ene k drugi plošči in opraviti delo, ki je enako produktu skozi vir potisnjenega naboja in napetosti, (Q - Q₀)U.

Primerjava naelektrenega kondenzatorja brez vira in kondenzatorja s stalno priključenim virom je očitna. Ko je bil ploščni kondenzator zgolj naelektren in več nikamor priključen, sta se pri vnosu lističa ohranjala gostota naboja in gostota pretoka, spremenila pa sta se električna poljska jakost in medploščna napetost; ko pa je med plošči kontaktiran vir stalne napetosti, sta se pri vnosu lističa ohranila jakost polja in napetost, spremenila pa sta se gostota pretoka in naboj na ploščah.

Zgled 1. Do tu smo imeli opraviti s ploščnim kondenzatorjem in lističem, ki je v celoti zapolnil prostor med ploščama. »Manjka« nam zgled, pri katerem bo listič tanjši, da bo do druge plošče še nekaj zračne špranje. Imejmo naelektren ploščni kondenzator z nabojema ±Q, površino plošč S in razmakom d. Tik ob levi plošči naj se nahaja dielektrični listič debeline d1 z relativno dielektričnostjo er; preostala špranja (zrak z e0) ima širino d2 (slika 5). Slika 15-5. Kondenzator z dielektričnim lističem in zračno špranjo. Odgovorimo na vsa vprašanja o polju med ploščama! Þ Listič se bo polariziral. Sloja vezanih nabojev ob stenah lističa bosta generirala poljsko jakost, nasprotno poljski jakosti prostih nabojev v ploščah, zunaj lističa pa bo njuna poljska jakost enaka nič. V lističu in zraku bodo gostoti pretoka in poljski jakosti takšne: Kaj opažamo? Gostoti pretoka sta v obeh medijih enaki; jakost v lističu je od one v zraku zmanjšana s faktorjem relativne dielektričnosti er. Napetosti med stenama lističa in med »stenama« zraka sta: Napetost med levo in desno ploščo je vsota obeh: Če je na plošči kontaktiran vir napetosti U, kaže izraziti naboj, napetosti in polja: