Magnetni pretok. S pojmom pretoka skozi ploskev smo se srečali pri vektorjih gostot J in D oziroma pri električnem toku i in električnem pretoku fe; in zakaj bi nekaj takega ne vpeljali tudi pri vektorju gostote magnetnega pretoka B? Pretok vektorja B skozi ploskev imenujemo magnetni pretok ali fluks, označujemo pa ga s fm oziroma f. Njegovega pomena žal še ne prepoznavamo, vendar se bo izkazalo, da ima pomembno vlogo pri temah, ki prihajajo naproti: pri delu magnetne sile in pri inducirani napetosti, induktivnosti ter magnetni energiji.

 

Definicija magnetnega pretoka. Z gostotnicami upodabljamo smer vektorja gostote magnetnega pretoka; prostori med njimi so kakor cevke (slika 1).


Slika 1.
V vsaki pretočni cevki je določena množina magnetnega pretoka.

Magnetni pretok Df v cevki je enak produktu površine DS prečnega preseka in absolutne vrednosti B gostote magnetnega pretoka B na njem, Df = BDS. Če nas zanima magnetni pretok f skozi več sosednjih cevk, ga pridobimo z vsoto delnih pretokov Dfk = BkDSk:[1]

 

Namen risanja pretočnih cevk smo utrdili že v prejšnjih poglavjih; tam rečeno velja tudi za cevke magnetnega polja: kjer je cevka »stisnjena«, je gostota polja večja, in obratno. Primerno bo, da si vprašanje magnetnega pretoka ogledamo pri nekaterih tokovnih strukturah.

 

Magnetni pretok v toroidni tuljavi. Magnetno polje toka I skozi toroidno navitje z N ovoji smo že spoznali; zapisali smo tudi izraz za gostoto Bts, ki se opira na vrtinčnost in dolžino lms srednje gostotnice, Bts = m0NI / lms. Z njim moremo zapisati približek magnetnega pretoka f v toroidu; če ima ta presek S, ki je obenem prerez vseh cevk v toroidu (slika 2), potem je:

 


Slika 2.
Presek toroida moremo razumeti kot prerez enovite cevke.

 


 

[1] Wilhelm Eduard Weber je bil nemški fizik.