Instrument z vrtljivo tuljavico. Navor magnetnih sil je osnova za delovanje instrumenta z vrtljivo tuljavico; ta služi merjenju električnega toka (posredno pa tudi merjenju napetosti ali moči). Potrebno polje B zagotavlja statorski del instrumenta, rotor pa je vležajena tuljavica z N ovoji in tokom I (slika 3).[1]

Da bi tuljavica - zaradi delovanja navora magnetnih sil - ne ušla v stabilno lego, je njena os pripeta na spiralno vzmet. Ta se napne do te mere, da se njen povratni navor (določa ga zmnožek direkcijske konstante D vzmeti in kota b) uravnoteži z navorom magnetnih sil (NISB sin a):

Za instrument je zaželjeno, da je kot b sorazmeren merjenemu toku I. Temu je zadoščeno v neposredni bližini sredinske lege (a @ 90 °, sina @ 1), seveda ob pogoju, da je vzmet v sredinski (izhodiščni) legi in pri toku I = 0 nenapeta. Ob vsaki drugačni vrednosti toka skozi navitje tuljavice se ta zasuče za kot b, ki je približno sorazmeren toku I in ga določa enačba:

Instrument z vrtljivo tuljavico ima med os in ohišje vpet tudi dušilni element, ki zagotavlja, da se tuljavica kar najhitreje umiri v ustrezni legi, ki jo določa  enačba ravnovesja navorov.