Princip delovanja elektromotorja. Navor magnetnih sil na tuljavo v magnetnem polju more služiti v pojasnitev principa delovanja elektromotorjea; pri razlagi se ne bomo vpuščali v izvedbe elektromotorjev. Tok skozi navitje na statorju poskrbi za magnetno polje B v področju rotorja, na katerem je tuljava z N ovoji in tokom I. Ta bo, vsled navora, hitela zavzeti stabilno lego. Ravno ko bo prišla do nje in jo bo zaradi vztrajnosti že prečkala, bi bilo pametno zamenjati smer toka v njej; zagnala se bo v nov krog in hitela k novi stabilni legi. Ko bo prišla do nje in jo bo že prečkala, bi bilo spet smiselno zamenjati smer toka v njej itn. Igra je prozorna: tuljava in rotor z njo bi se vrtela in dohitevala svojo stabilno lego, ki bi se jima stalno izmikala. Opisano je idejni princip delovanja enosmernega elektromotorja. Potrebno obračanje smeri toka v rotorski tuljavi se doseže s posebnim navijanjem tuljave in kolektorjem, po katerem drsita ščetki, skozi katere se do(od)vaja tok v rotorsko tuljavo. Vsakokrat ko naredi tuljava pol obrata, opravijo magnetne sile delo 2NISB, pri celem obratu pa delo 4NISB. Ako sta f frekvenca in T obhodni čas rotorja, potem je moč P motorja enaka 4NISB / T = 4NISBf. Zgled! V rotorski tuljavi s površino 4 dm² in 100 ovoji je tok 5 A. Če se vrti s 3000 obrati na minuto v polju gostote 1 T, je moč motorja 4 kW.

Duhovitejši je Teslov motor, ki ima na statorju dve, med seboj pravokotni navitji s tokoma sinusne in kosinusne časovne odvisnosti. Kot takšnima generirata v prostoru rotorja magnetno polje, ki ima konstantno absolutno vrednost, smer tega polja pa se enakomerno vrti (vrtilno magnetno polje).[1] V vrtljivem polju se rotorski tuljavi njena stabilna lega stalno odmika (na čemer sloni delovanja sinhronskega elektromotorja). Zadeva spominja na tek, pri katerem zasledovalec nikakor ne uspe ujeti vodečega. Magnetni sili na snopa N vodnikov na rotorju dolžine b sta enaki in enaki produktu NIbBsina. Pri enem obratu rotorja premera a opravijo vodniki pot pa; pri tem se opravi delo 2paNIbBsina, moč motorja pa je 2pNIabBsina / T = 2pfNIabBsina = 2pfNISBsina. Zgled ! Ob enakih podatkih kot v zgledu enosmernega motorja bi bila moč slednjega drugačna od moči enosmernega za faktor (p/2)sina. Za moč je ključen kot a, kot zaostajanja rotorja za statorjevim vrtilnim poljem. Pri kotu a = 90 ° bi bila njegova moč za 57 % večja od enosmernega motorja.