Induciran tok.  Nove razmere nastopijo, ko med vodili naprave priključimo upor (slika 4).

Zaradi električne poljske jakosti med vodiloma se elektroni v uporu zganejo in krenejo k zgornjemu vodilu. Njihov tok začne manjšati množini razdvojenih nabojev v vodilih in rušiti ravnovesje med inducirano in statično poljsko jakostjo v palici, E_ind. + E_stat. ¹ 0. V njej se vzpostavi navzdol usmerjena sila -e(E_ind. + E_stat.), ki potisne navzdol spet ravno toliko pred tem preseljenih elektronov. Krog je sklenjen: pretok elektronov se odvija v desno, v levo pa se vzpostavi induciran električni tok i. 

Lenzovo pravilo.  V zanki induciran električni tok i povzroči lastno oziroma inducirano magnetno polje; na površini pravokotne tokovne zanke je njegov magnetni pretok f_ind. usmerjen iz lista. Kaj opažamo? Ob pomikanju palice v desno se površina tokovne zanke veča; magnetni pretok skozi zanko se zaradi polja B veča, f_ind. pa ga »stremi« zmanjšati. In kako bi bilo s tem takrat, ko bi se palica gibala v levo? Smer toka i bi bila nasprotna in nasprotna bi bila tudi smer f_ind.. Kaj opažamo? Ob pomikanju palice v levo bi se manjšala površina tokovne zanke; zaradi polja B bi se magnetni pretok skozi zanko manjšal, f_ind. pa bi ga stremel povečati.

Obe ugotovitvi združuje Lenzovo pravilo, ki pravi: induciran magnetni pretok nasprotuje težnji po spreminjanju magnetnega pretoka skozi zanko. Pri pravilu pritegne pozornost reakcija ali nasprotovanje (upiranje). Induciran tok je torej neke vrste reakcijski tok, tok z nasprotnim magnetnim učinkom.[1]