Inducirana napetost v vrteči zanki.  Kadar se zanka oziroma ovoj giblje v magnetnem polju, se more v njej inducirati tako gibalna kot transformatorska napetost. Izbran, lažji primer bo osvetlil način generiranja napetosti v ovoju, ki se enakomerno vrti v homogenem magnetnem polju. Primer podaja idejno zasnovo induciranja izmenične napetosti v sinhronskem generatorju, v stroju, ki je »srce« vsake elektrarne elektroenergetskega sistema.[1]

Imejmo odprto pravokotno zanko, ki se vrti z n obrati/min in je izpostavljena homogenemu magnetnemu polju gostote B. Ob času t = 0 s naj ravnina zanke oklepa z osjo X kot a (slika 13).

Izračunajmo napetost u med kontaktoma, ki drsita po obročih, na katera sta priključena konca ovoja! Krožna frekvenca ovoja je w = 2pn / 60 s. Za fluks f skozi ovoj je odločilna le njegova tlorisna površina (tloris površine zanke, ki jo magnetno polje prečka):

Inducirana napetost v zanki v desno okoli pretoka f sledi iz indukcijskega zakona, pri čemer upoštevamo rezultat za strmino sinusne funkcije:

Prek sponk in ovoja zapišemo napetost u_zanke, pri čemer upoštevamo, da je padec napetosti v žici ovoja in obročih enak nič, saj se v odprtem ovoju tok ne inducira: u_zanke = -u = u_ind.. Napetost med drsnikoma je enaka negativni vrednosti inducirane napetosti:

Pri tem smo upoštevali še to, da negativna sinusna funkcija prehiteva sinusno funkcijo za kot p.

Zgled 4. Če bi imela zanka površino 0,2 m² in bi se vrtela v polju gostote 1 T s 3000 obrati/min, bi se med obročema inducirala napetost frekvence 50 Hz, katere amplituda bi imela vrednost 62,8 V. Brž ko bi ovoj zamenjali z N soležnimi zavoji žice s koncema na obročih, bi se v vseh zavojih inducirala enaka napetost; ker pa si zavoji sledijo zaporedno eden za drugim, bo generirana napetost med obročema N-kratnik inducirane napetosti v enem od zavojev (s tridesetimi zavoji bi pridobili že napetost amplitude okrog 1900 V).