2.2.1 MERILNIKI ELEKTRIČNIH KOLIČIN

KAZALO

    

 

 

2.2.1.2 Analogni merilnik

      
 

Prikazalni del analognega merilnika je skala, ki omogoča odčitavanje merjene količine na osnovi ustreznega odklona kazalca. Sestavljata jo graduacija in oštevilčenje (sl. 2.2.1.2.1), presledek, ki loči črtici graduacije, pa imenujemo razdelek skale

  

SLIKA

Slika 2.2.1.2.1: Skala merilnika in vrednost razdelka
 

FOTOGRAFIJA

Fotografija 2.2.1.2.1: Analogni merilnik
 

ANIMACIJA

Animacija 2.2.1.2.1: Odklon kazalca V-metra
 

ANIMACIJA

Animacija 2.2.1.2.2: Odklon kazalca A-metra

     
 

Merilni mehanizem analognega merilnika ne dopušča tako široke palete možnih merjenj kot pri digitalnih merilnikih in tudi delo z njimi je zaradi načina odčitavanja praviloma zahtevnejše. Ker so analogni merilniki tudi vedno manj v uporabi, omenimo le najosnovnejše značilnosti merjenja z njimi.

  
     
  Večnamenski analogni merilnik ima za različna merilna območja iste količine isto skalo, zato so vrednosti razdelkov graduacije za različna merilna območja različne.  
     
 
►  

Vrednost razdelka skale imenujemo konstanta skale (k).
►   Konstanto skale izračunamo tako, da merilno območje delimo s številom razdelkov skale n (slika 2.2.1.2.1, enačba 2.2.1.2.1):

     
  
  k   =   MO  
n
 

MO (V, A, ... ); n (razd) 

Enačba 2.2.1.2.1

  
 
     
  Velikost merjene količine (U, I, ... ) dobimo tako, da število razdelkov, ki jih pokaže kazalec (nk), pomnožimo s konstanto skale. V primeru merjenja napetosti bi njeno velikost izraču-nali takole:  
     
 
  U   =   nk   ·   k  
 (V)

nk (razd); k (V/razd) 

Enačba 2.2.1.2.2

  
 
     

Primer:

 
     
  Ob skali analognega merilnika so simboli, ki povedo, katere količine lahko merimo (A, V, Ω, ... ), vrste teh količin (–, ~) in podobno.