Naziva merilnikov izhajata iz nazivov oblik signalov³, ki jih uporabljamo v elektroniki. Slika 2.2.1.2 podaja analogno a) in digitalno b) obliko istega časovnega poteka, npr. temperature v obliki napetostnega signala v termostatu. Iz slike razberemo, da so analogni signali zvezni in podajajo potek fizikalne količine v nekem časovnem presledku z neskončnim številom vrednosti. Praktično gledano jih toliko ne moremo odčitati in jih vseh tudi ne potrebujemo. Digitalni signali pa sledijo poteku fizikalne količine v primerno majhnih korakih, npr. v desetinkah enote merjenja. Potek fizikalne količine je v tem primeru v nekem časovnem intervalu podan s končnim, še vedno zadovoljivim številom vrednosti.

Prednost digitalne oblike signala je, da omogoča številski zapis vrednosti na prikazalniku, enostavno shranjevanje vrednosti v spomin merilnika ali računalnika, njihov prenos in elektronsko obdelavo.

Merilnik za splošno prakso je praviloma narejen tako, da omogoča merjenje različnih električnih količin v različnih merilnih območjih (fotografija 2.2.1.1). Takšnim merilnikom pravimo večnamenski merilniki.

2.2.1.1 Digitalni merilnik

2.2.1.2 Analogni merilnik

¹ digitus, lat. – prsti (štetje na prste – štetje s končnim številom elementov)

² analogos, gr. – skladno, ustrezno

³ signum, lat. – znak, v elektroniki fizikalna količina, ki daje informacijo o nečem