5.2.3 NAVOR NAVITJA V MAGNETNEM POLJU (M)

KAZALO

   

 

5.2.3.2 Elektromotor na enosmerni tok

   

 

Če merilnik toka z vrtljivo tuljavico omogoča zasuk tuljavice za kot α, ki je premo sorazmeren s tokom, pa mora motor omogočati vrtenje v pravem pomenu besede. Pri tem pa lahko, izhajajoč iz znanja o merilniku z vrtljivo tuljavico, zaslutimo problem dovajanja toka v vrtečo se tuljavo in potrebno stalno smer navora. Iz slike 5.2.3.3 namreč ni težko razbrati, da pri stalni smeri toka v ovoju navor na ovoj spremeni smer vedno, ko rotirajoči ovoj zapušča položaj pravokotnosti na magnetne silnice in velikost M = 0.

 

HITRE POVEZAVE

Princip delovanja elektromotorja

 

SLIKA

Slika 5.2.3.2.1: Elektromotor na enosmerni tok

 

SLIKA

Slika 5.2.3.2.2: Elektromotor na enosmerni tok

 
 
 

 

   
 
►  

Stalno smer navora in vrtenja ovoja zagotovimo, če v trenutku, ko ovoj doseže položaj pravokotnosti na magnetne silnice, spremenimo smer toka v ovoju.

 
       

Tok skozi vrteči se ovoj in spremembo smeri toka v ovoju v pravem trenutku omogočimo z drsno izvedbo kontaktov ovoja, ki ji pravimo komutator1. V najenostavnejši izvedbi (slika 5.2.3.2.1) je komutator sestavljen iz dveh prevodnih, med seboj izoliranih krožnih lamel, položaj mirujočih drsnih kontaktov pa mora sovpadati s položajem ovoja, ko je vzporeden z magnetnimi silnicami.

   
       
 

Če skozi tak »motor« poženemo enosmerni električni tok, se z zasukom ovoja zasuče tudi komutator. Po prehodu ovoja skozi lego pravokotnosti na magnetne silnice se drsni lameli komutatorja ob mirujočih kontaktih zamenjata, zato se smer toka v ovoju spremeni.

   
       
 
►  

Periodično spreminjanje smeri toka v ovoju na vsaki polovici obrata ohranjanja stalno smer navora na ovoj in stalno smer vrtenja ovoja.

 
       
 

Čeprav opisani »motor« s slike 5.2.3.2.1 izpolnjuje vse pogoje za vrtenje, pa je njegovo delovanje precej nebogljeno. Poleg neznatne moči ga močno »daje« tudi neenakomernost navora med obratom rotorja, saj mu na vsako polovico obrata navor pade na nič. Večje moči motorja dosežemo z večjim številom ovojev rotorja in močnejšim magnetnim poljem, ki ga zagotovimo z električnim tokom skozi navitja v statorju motorja (slika 5.2.3.2.2). Enakomeren navor motorja med polnim obratom rotorja pa dosežemo z večjim številom segmentov navitij rotorja in komutatorjem, ki ima toliko parov kontaktnih lamel, kot je število segmentov navitij rotorja.

   
       
 

Motorje na enosmerni tok uporabljamo za pogon nekaterih transportnih naprav (viličar, tramvaj) in zabavne elektronike ter zelo veliko na področju igrač. Osnove delovanja elektromotorja na izmenični in večfazni izmenični tok bomo spoznali v drugem letniku.

   
       

1 commutatio, lat. = spreminjanje, menjava