5.2 UPORABA MAGNETNIH UČINKOV

KAZALO

   

 

5.2.3 NAVOR NAVITJA V MAGNETNEM POLJU (M)

   

Poskus 5.2.3.1:

HITRE POVEZAVE

Navor magnetnih sil na tokovno zanko

Navor

 

SLIKA

Slika 5.2.3.1: Vrtilni moment tuljave

 

VIDEO

Video 5.2.3.1: Magnetna sila na tuljavo v magnetnem polju

 

SLIKA

Slika 5.2.3.2: Navor tokovne zanke v magnetnem polju

 

SLIKA

Slika 5.2.3.3: Navor tokovne zanke

 
 
       
►  

Na tuljavo, ki je v magnetnem polju prečno na magnetne silnice, deluje navor.

Smer navora na tuljavo je odvisna od smeri električnega toka in smeri magnetnih silnic.

 

 
       
 

Vzrok navora na tuljavo oziroma navitje lahko ugotovimo na osnovi slik 5.2.3.2 a, b, c in d, ki prikazujejo posamezno (slik 5.2.3.2a in b) in skupno magnetno polje trajnega magneta in tokovne zanke (slik 5.2.3.2d). Seštevanje obeh magnetnih polj ima v osnovi podobne posledice kot pri tokovodniku.

   
       
 

Zaradi različnih smeri toka v zgornjem in spodnje delu tokovne zanke pa imata magnetni sili na pripadajoča dela ovoja različni smeri. Na ovoj zato delujeta z navorom (slika 5.2.3.3), ki skuša ovoj zasukati tako, da bi gostota magnetnega pretoka glede na os ovoja bila v ravnovesju. To bi se v našem primeru zgodilo v vodoravnem položaju ovoja oziroma, ko je tokovna zanka pravokotna na silnice tujega magnetnega polja

   
       
 
►  

Vzrok za navor sile na tokovno zanko je različna gostota magnetnega pretoka ob različnih delih tokovne zanke.

Smer navora na tokovno zanko je iz gostejšega magnetnega polja v redkejše in je odvisna od smeri toka v zanki in smeri magnetnih silnic.

 

Največji navor deluje na tokovno zanko, ko je zanka vzporedna z magnetnimi silnicami, najmanjši (nič) pa, ko je tokovna zanka pravokotna na magnetne silnice.

 

 
       
 

Če imamo namesto enega ovoja tuljavo, bo navor tuljave vsota navorov posameznih ovojev. Na ta način dobimo tudi spoštovanja vredne navore. Rotacijski način pretvorbe ima tudi bistvene prednosti pred premočrtnim, zato je navor na tuljavo v magnetnem polju osnova za pretvorbo električne energije v mehansko tudi na področju elektroenergetike.

   
       
  5.2.3.1 Analogni merilnik toka z vrtljivo tuljavico    
  5.2.3.2 Elektromotor na enosmerni tok    
  5.2.3.3 Koračni motor