|
|
|
|
|
|
|
5.2.3.3 Koračni motor
|
|
|
|
|
Na področju pogonov sodobnih, računalniško krmiljenih
tehnologij pa je zelo pogosto potrebno natančno pozicioniranje1
(tiskalniki, risalniki, koordinatni vrtalniki, obdelovalni stroji … ).
Potrebne premike za tako pozicioniranje omogočajo koračni motorji. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Slika 5.2.3.3.1 prikazuje najenostavnejšo izvedbo
koračnega motorja. Rotor motorja je trajni magnet, katerega položaj
določata para polov dveh elektromagnetov. Če elektromagnetu E2 s
spremembo smeri toka spremenimo polariteto magnetnih polov, bo
prvotno magnetno polje elektromagnetov naredilo zasuk za 90°.
Posledično se bo natančno za enak kot zasukal tudi rotor
motorja. Če potem na enak način spremenimo polariteto elektromagneta Ε1,
bomo na enak način povzročili zasuk rotorja za nadaljnjih 90°.
Enaki zasuki rotorja si lahko sledijo v poljubnem številu. Pravimo, da
rotor motorja »koraka«, in od tod tudi naziv »koračni« motor. |
|
|
|
|
|
|
|
► |
Kotu zasuka rotorja koračnega motorja pravimo kot koraka
(α). |
|
► |
Smer zasuka koračnega motorja spremenimo s
spremembo zaporedja spreminjanja polov elektromagnetov. |
|
► |
Za natančno pozicioniranje so potrebni tudi zelo
majhni koračni koti. |
|
► |
Kot koraka zmanjšamo s povečanjem števila parov
polov rotorja (pR)
in parov polov elektromagnetov statorja (pS). |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Enačba 5.2.3.3.1 |
|
|
|
|
|
|
|
|
► |
Koračni motor s kotom koraka 10° prikazuje
slika
5.2.3.3.2. Koti koraka so v praksi praviloma še veliko manjši,
spreminjanje polaritete elektromagnetov statorja pa dosežemo s
posebno elektronsko enoto, ki jo, po programu uporabe, krmili
računalnik. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
1
positio, lat. = položaj, iz ponere =
postaviti |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|