a) Na tuljavo s 50 ovoji priključimo V-meter z
izhodiščnim položajem kazalca v sredini skale (sl. 6.1.8). Nato trajni
magnet vstavimo in izvlecimo iz tuljave.
► Ko magnet vstavljamo v tuljavo,
V-meter pokaže odklon v eni smeri, ko ga izvlačimo,
pa v nasprotni smeri.
b) Tuljavo z V-metrom iz poskusa a) povežimo z zaključenim
feromagnetnim jedrom z drugo tuljavo s 500 ovoji (sl. 6.1.9). Drugo
tuljavo priključimo prek mA-metra na izvor nastavljive enosmerne
napetosti in povečujmo tok skozi njo do npr. 30 mA. Pri
doseženi jakosti pustimo tok pri konstantni jakosti:
Spreminjanje magnetnega pretoka
inducira v ovojih, ki ga oklepajo, električno napetost (Ui).
Ugotovljeno je, da spreminjajoče se
magnetno polje inducira okrog sebe električno polje s
sklenjenim električnim pretokom in obratno. Če je v induciranem
električnem polju električni vodnik, se v njem zaradi influence
pojavi električna napetost, ki ji pravimo napetost elektromagnetne
indukcije.
Ponovimo poskus 6.1.2.1 z različno hitrostjo
spreminjanja električnega toka v prvi tuljavi in s tem različno
hitrostjo spreminjanja magnetnega pretoka tudi v drugi tuljavi:
► Napetost med sponkama druge tuljave je
premo sorazmerna s hitrostjo spreminjanja
magnetnega pretoka v tuljavi.
Ponovimo poskus še pri različnem številu ovojev druge tuljave:
► Napetost med sponkama, druge tuljave je
pri enaki hitrosti spreminjanja magnetnega pretoka premo
sorazmerna s številom ovojev tuljave.
►
Električna napetost, ki jo v tuljavi inducira
spreminjajoči se magnetni pretok, je premo sorazmerna s
številom ovojev tuljave in hitrostjo spreminjanja
magnetnega pretoka v tuljavi.