7.1. ELEKTROLIZA

KAZALO

    

 

7.1.1 FARADAYEV ZAKON ELEKTROLIZE

     
 

Ioni elektrolita s svojo elektrino omogočajo tok v električnem tokokrogu, po pristanku na elektrodi pa povečajo maso elektrode (sl. 7.1.1.1).

  

HITRE POVEZAVE

Zakon elekrolize

  

SLIKA

Slika 7.1.1.1: Zakon elektrolize

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
       
 
►  

Masa (m) z elektrolizo na elektrodi izločene snovi je premo sorazmerna s preneseno elektrino (Q).

 
       
 

Ioni raznih raztopin se razlikujejo po elektrini in masi, zato bo z enako, na elektrodo preneseno elektrino iz elektrolita izločena različna masa različnih snovi. Mase različnih snovi, ki jih izloči elektrina 1 C, so izmerjene in zbrane v fizikalnih in kemijskih priročnikih. Imenujemo jih elektrokemijski ekvivalenti, označujemo s c in merimo v kg/C (preglednica 7.1.1.1).

    
       
 

Preglednica 7.1.1.1: Elektrokemijski ekvivalenti

    
       
 

Snov

c (kg/Ah) · 10-3
srebro 4,025
zlato 2,450
cink 1,220
kositer 1,107
baker 1,185
nikelj 1,095
krom 0,323
aluminij 0,336
kisik 0,299
vodik 0,036
   
       
       
 
►  

Elektrokemijski ekvivalent snovi pove, koliko kg snovi se izloči iz elektrolita z elektrino 1 C.

 
       
 

Če upoštevamo, da je pri elektrolizi s konstantnim enosmernim električnim tokom z izločeno snovjo na elektrodo prenesena elektrina Q = I · t, lahko sklenemo:

    
       
 
►  

Masa iz elektrolita izločene snovi je premo sorazmerna z elektrokemijskim ekvivalentom, električnim tokom in časom trajanja elektrolize (sl. 7.1.1.1).

  

 
 

 

    
 
 
      m = c ·  I  · t
         c (kg/C);   I (A);   t(s)                 
   

     
 

Ugotovljena odvisnost iz elektrolita izločene snovi je temeljni zakon elektrolize in ga po njegovem utemeljitelju imenujemo Faradayev zakon1 elektrolize.

    
       

Primer 7.1.1.1:

  
       

Primer 7.1.1.2:

  
       

Primer 7.1.1.3:

  
       
       
 

1 angleški fizik, 1791−1867