|
|
|
|
|
|
|
1.5.1.3 Naelektrenost snovi
|
|
|
|
|
Snov praviloma vsebuje enaki količini pozitivne in
negativne elektrine in je navzven
električno
nevtralna. O
naelektrenosti snovi navzven lahko govorimo le v primeru presežka
ene nad drugo.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
► |
Elektrina, s katero je snov naelektrena, je določena z
razliko med pozitivno in negativno elektrino
snovi. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Za enoto merjenja elektrine je elektrina elektrona ali protona
premajhna. Iz praktičnih razlogov je izbrana enota, katere elektrino
določa 6,25 · 1018 elektronov ali
protonov oziroma 6,25 · 1018 elementarnih
elektrin »e«. |
|
|
|
|
|
|
|
► |
Osnovno enoto za merjenje elektrine imenujemo
kulon1, označujemo pa jo s
C. |
|
► |
1 C je množina elektrine 6,25 · 1018
elementarnih elektrin e. |
|
► |
Elektrino in njeno osnovno enoto zapišemo skupaj: Q (C). |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Na osnovi tako izbrane osnovne enote je velikost
elementarne elektrine (elektrona ali protona):
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Enačba 1.5.1.3.12 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
1 C. A. de Coulomb,
francoski fizik
2 Bolj točna
velikost elementarne elektrine je 1,60217733 ·
10-19 C
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|