1.5 OSNOVNE ELEKTRIČNE KOLIČINE

KAZALO

   

 

1.5.1 ELEKTRINA (Q)

     

Ugotovljeno je, da je elektrika naravna lastnost elementarnih delcev snovi, zato se ji poskušajmo približati prek Bohrovega1 modela atoma (sl. 1.5.1.1). Elektroni tako zamišljenega atoma »krožijo« okrog jedra z veliko hitrostjo (cca. 2200 km/s, sl. 1.5.2), zaradi česar je centrifugalna sila Fc na elektron, kljub njegovi majhni masi, relativno velika.

 

HITRE POVEZAVE

Poenostavljen model atoma
Elektroni

 

SLIKA

Slika 1.5.1.1: Borov model atoma

 

SLIKA

1.5.1.2: Sili, ki delujeta na elektron atoma

 

SLIKA

 

Slika 1.5.1.3: Električne sile

 

SLIKA

 

Slika 1.5.1.4: Označevanje elektrin

 

FOTOGRAFIJA

Fotografija 1.5.1.1: Ločevanje elektrine

 

PREVERI ZNANJE

Vprašanja z enim odgovorom

Vprašanja z več odgovori

 
       
 

Kaj nasprotuje tem silam in ohranja celovitost tako živahne tvorbe atoma? Z računi je ugotovljeno, da sile, ki »vežejo« krožeče elektrone na atomsko jedro, nimajo gravitacijskega značaja, kar bi pričakovali na osnovi planetnega modela atoma. Morajo torej obstajati sile drugačnega izvora.

   

 

   
 
►  

Med jedrom in elektroni atoma delujejo električne sile (Fe)2.

 
       
 

Kaj je vzrok električnih sil, znanstveniki še ne vedo, vedo pa, da tiči v lastnostih elektronov in atomskih jeder. Intenzivne raziskave atomov pa prinašajo še nove neznanke.

   
       
 
►  

Vzrok električnih sil imenujemo elektrina (tudi električni naboj).

 
       
 

Ugotovljeno je, da razen privlačnih sil med jedrom in elektroni atoma delujejo tako med elektroni kot med jedri atomov odbojne električne sile (sl. 1.5.1.3).

   
       
 

Različna značaja električnih sil narekujeta obstoj različnih, raznoimenskih elektrin. Poskusi so pokazali, da se raznoimenski elektrini obnašata kot relativni števili nasprotnih predznakov, zato sta tudi poimenovani na kar se da enostaven način (sl. 1.5.1.4).

   
       
 
►  

Razlikujemo pozitivno (+) in negativno (−) elektrino.

 
       
 

Po dogovoru dajemo negativni predznak elektrini elektronov, pozitivnega pa elektrini protonov jedra atoma. Za nevtrone, ki s protoni tvorijo jedro atoma je ugotovljeno, da nimajo električnih lastnosti.

   
       
       
  1.5.1.1 Elementarna elektrina
1.5.1.2 Ioni
1.5.1.3 Naelektrenost snovi
   
       
     
 

1 Niels Bohr, danski fizik
2 Že stari Grki (Tales, okrog l. 600 pr. n. š, sl. 0.1.1, str. 2) so ugotovili, da predmeti iz jantarja privlačijo delce prahu, če jih drgnemo z volneno krpo. Grško se imenuje jantar elektron (ελεκτρου) od tod izvira današnja raba besed vrste ELEKTRO...