|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
 |
|
|
|
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
2.2.1 MERILNIKI ELEKTRIČNIH KOLIČIN |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Prikazalni del digitalnega merilnika je elektronski zaslon (prikazalnik), ki omogoča odčitavanje velikosti merjene količi-ne v številski obliki. Poleg številskega izpisa velikosti je na zaslonu lahko podana tudi orientacijska velikost z analognim bargrafom. |
|
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Pri klasičnih digitalnih merilnikih izbiramo vrste količin in merilna območja z izbirnim stikalom (sl. 2.2.3). Pri sodobnejših digitalnih merilnikih pa zadostuje izbira količine (sl. 2.2.1), merilno območje pa merilnik izbere samodejno. Najsodobnejši, inteligentni merilniki, pa tudi vrsto količine (–, ~, U, R) sami »prepoznajo« in tako v večji meri samodejno zagotovijo pogoje za pravilno merjenje. | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Naziva merilnikov izhajata iz nazivov oblik signalov3, ki jih uporabljamo v elektroniki. Slika 2.2.1.2 podaja analogno a) in digitalno b) obliko istega časovnega poteka, npr. temperature v obliki napetostnega signala v termostatu. Iz slike razberemo, da so analogni signali zvezni in podajajo potek fizikalne količine v nekem časovnem presledku z neskončnim številom vrednosti. Praktično gledano jih toliko ne moremo odčitati in jih vseh tudi ne potrebujemo. Digitalni signali pa sledijo poteku fizikalne količine v primerno majhnih korakih, npr. v desetinkah enote merjenja. Potek fizikalne količine je v tem primeru v nekem časovnem intervalu podan s končnim, še vedno zadovoljivim številom vrednosti. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Prednost digitalne oblike signala je, da omogoča številski zapis vrednosti na prikazalniku, enostavno shranjevanje vrednosti v spomin merilnika ali računalnika, njihov prenos in elektronsko obdelavo. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Merilnik za splošno prakso je praviloma narejen tako, da omogoča merjenje različnih električnih količin v različnih merilnih območjih (fotografija 2.2.1.1). Takšnim merilnikom pravimo večnamenski merilniki. |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
 |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
 |
|
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Zakaj pravzaprav merilnik, katerega možnosti merjenja prikazuje sl. 2.2.3, nima namesto petih merilnih območij napetosti eno samo, ki bi pokrilo vseh pet? Na tej stopnji obravnave merjenj povejmo le toliko, da pri večjem številu merilnih območij lažje dosežemo potrebno točnost merjenja | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Z načinom delovanja električnih merilnikov se bomo seznanili pozneje, čim prej pa ju bomo morali znati uporabljati za enostavnejša merjenja. | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
1 digitus, lat. – prsti (štetje na prste – štetje s končnim številom elementov) 2 analogos, gr. – skladno, ustrezno 3 signum, lat. – znak, v elektroniki fizikalna količina, ki daje informacijo o nečem |
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
 
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|