|
|
|
|
|
|
|
2.4.1.1 Odvisnost upornosti in
prevodnosti od snovi
|
|
|
|
|
Poskus z vodniki iz različnih snovi enakih dimenzij: |
|
|
|
|
|
|
|
|
► |
Različne snovi imajo različno
električno prevodnost oziroma upornost. |
|
► |
Upornost vodnika s prerezom 1 m2
in dolžino 1 m pri temperaturi 20 °C, imenujemo
specifična upornost snovi (ρ1). |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Enota specifične upornosti je, upoštevajoč specifične
pogoje, Ωm. Podobno velja za specifično prevodnost snovi (γ2), ki
jo izračunamo kot obratno vrednost specifične upornosti: |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
ρ(Ωm) |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Specifične upornosti in prevodnosti
snovi
|
Snov (pri 20 °C) |
ρ(Ωm) · 10-6 |
γ(S/m) · 106 |
γ(%)Cu |
|
Čiste kovine |
|
|
|
|
srebro |
0,016 |
61 |
105 |
|
baker |
0,018 |
58 |
100 |
|
zlato |
0,022 |
43 |
74 |
|
aluminij |
0,028 |
36 |
62 |
|
volfram |
0,055 |
29 |
31 |
|
cink |
0,061 |
16,5 |
28 |
|
železo |
0,100 |
10 |
17 |
|
platina |
0,106 |
9,4 |
16 |
|
živo srebro |
0,962 |
1,04 |
1,8 |
|
Zlitine |
|
|
|
|
medenina (CuZn) |
0,063 |
15,9 |
27 |
|
nikelin (CuNiZn) |
0,400 |
2,5 |
4,3 |
|
manganin (CuMnNi) |
0,430 |
2,3 |
3,9 |
|
konstantan (CuNi) |
0,500 |
2,0 |
3,4 |
|
cekas (NiCr) |
1,100 |
0,9 |
1,5 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
► |
Specifična upornost oziroma prevodnost je snovna lastnost. |
|
► |
Najboljši električni prevodnik je srebro,
sledijo pa mu baker, zlato in aluminij. |
|
|
|
|
|
|
Zlitine imajo praviloma večje specifične upornosti
kot kovine, ki jih tvorijo. V elektrotehniki jih uporabljamo predvsem za
izdelavo žičnih uporov in električnih grelnikov. V praksi pa moramo
poznati tudi specifične upornosti
izolantov in zemljin. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
1 ro, mala črka
grške abecede
2 gama, mala črka
grške abecede
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|