2.4.1 UPORNOST IN PREVODNOST VODNIKOV

KAZALO

   

 

2.4.1.1 Odvisnost upornosti in prevodnosti od snovi

     
  Poskus z vodniki iz različnih snovi enakih dimenzij:  

HITRE POVEZAVE

Specifična električna prevodnost in upornost
Poskus

Specifična upornost

Specifične upornosti izolantov in zemljin

 

SLIKA

Slika 2.4.1.1.1: Vpliv snovi na prevajanje toka

 

SLIKA

Slika 2.4.1.1.2: Vpliv vodnikov na električni tok

 
       

►  

Različne snovi imajo različno električno prevodnost oziroma upornost.

►  

Upornost vodnika s prerezom 1 m2 in dolžino 1 m pri temperaturi 20 °C, imenujemo specifična upornost snovi (ρ1).  

 

 
 

 

   
 

Enota specifične upornosti je, upoštevajoč specifične pogoje, Ωm. Podobno velja za specifično prevodnost snovi (γ2), ki jo izračunamo kot obratno vrednost specifične upornosti:

     
       
 
  γ   =   1  
ρ
  1  
1   =     Ω     =   S
Ω   ·   m   m   m
   
 
ρ(Ωm)
 
   
       
 

Specifične upornosti in prevodnosti snovi

  Snov (pri 20 °C) ρ(Ωm) · 10-6 γ(S/m) · 106 γ(%)Cu
 

Čiste kovine

     
  srebro 0,016 61 105
  baker 0,018 58 100
  zlato 0,022 43 74
  aluminij 0,028 36 62
  volfram 0,055 29 31
  cink 0,061 16,5 28
  železo 0,100 10 17
  platina 0,106 9,4 16
  živo srebro 0,962 1,04 1,8
 

Zlitine

     
  medenina (CuZn) 0,063 15,9 27
  nikelin (CuNiZn) 0,400 2,5 4,3
  manganin (CuMnNi) 0,430 2,3 3,9
  konstantan (CuNi) 0,500 2,0 3,4
  cekas (NiCr) 1,100 0,9 1,5
   
     
 
►  

Specifična upornost oziroma prevodnost je snovna lastnost.

►  

Najboljši električni prevodnik je srebro, sledijo pa mu baker, zlato in aluminij

     
 

Zlitine imajo praviloma večje specifične upornosti kot kovine, ki jih tvorijo. V elektrotehniki jih uporabljamo predvsem za izdelavo žičnih uporov in električnih grelnikov. V praksi pa moramo poznati tudi specifične upornosti izolantov in zemljin.

   
     
     

   
 

1 ro, mala črka grške abecede

2 gama, mala črka grške abecede