2.7.4 VREDNOTENJE ELEKTRIČNEGA DELA

KAZALO

   

 

 

2.7.4.2 Tarifni sistem

     
 

Vpliv visokih koničnih obremenitev in slabega izkoristka delovanja elektroenergetskega sistema poskuša elektrogospodarstvo omiliti s prerazporeditvijo porabnikov iz časa konic v čas sedel oziroma z »izravnavo« dnevnega diagrama obremenitve. Da bi za prerazporeditev zainteresiralo odjemalce električne energije, je oblikovalo višjo ceno kWh oziroma večjo tarifo (VT) v času konic ter nižjo ceno kWh oziroma manjšo tarifo (MT) v času sedel.

 

SLIKA

Slika 2.7.4.2.1: Uporaba kroga Ohmovega zakona

 

SLIKA

Slika 2.7.4.2.2: Številčnica dvotarifnega števca kWh

 

SLIKA

Slika 2.7.4.2.3: Krmiljenje dvotarifnega števca

 

FOTOGRAFIJA

Fotografija 2.7.4.2.1: Senzor

 
 
     
 

Različen pristop k trženju in oblikovanju cene kWh električne energije narekuje elektrogospodarstvu tudi velikost in značaj odjemalcev električne energije (gospodinjstva, industrijski odjemalci, javna razsvetljava, ... ). Ker je tudi čez leto povpraševanje po električni energiji različno, elektrogospodarstvo velikim industrijskim odjemalcem oblikuje tarifo kWh tudi sezonsko.

 
     
 

Tarife se lahko razlikujejo po napetostnih nivojih (visoka ali nizka napetost), odjemnih skupinah (gospodinjstva, industrija, ... ), dnevnem tarifnem času in tarifnih skupinah. O tarifnem sistemu za prodajo električne energije pri nas odloča Vlada RS.

 
     
 

Poglejmo nekaj osnovnih karakteristik tarifnega sistema za gospodinjski odjem električne energije.

 
     
►  

 Gospodinjski odjem je nizkonapetostni odjem iz omrežja 230 V / 400 V, ki obsega vso porabo električne energije v eno in večstanovanjskih hišah1.

Električno delo merimo enotarifno tekom celega dne ali dvotarifno po dnevnem tarifnem času (sl. 4.4.6),  
Enotarifno izmerjeno električno delo obračunavamo po pavšalni tarifi (PT), dvotarifno pa po večji tarifi (VT) in manjši (MT).  
Pri enotarifnem obračunu je odnos med tarifama PT = 0,9 VT.  
Ob sobotah, nedeljah in dela prostih dnevih obračunavamo električno energijo v času 00. do 24. ure po manjši tarifi (MT).  

     
 

Dnevnega diagrama s tarifnim sistemom sicer ne moremo povsem izravnati (sl. 4.4.3 prikazuje že »izravnani« diagram), kljub temu pa je učinek različnih tarif ekonomsko in tržno upravičen.

 
     
 

Ločeno merjenje dela v času konic in sedel dnevnega diagrama obremenitve omogoča števec kWh z dvema številčnicama (sl. 2.7.4.2.2) ali tako imenovani dvotarifni števec. Za preklop merilnega mehanizma števca s številčnice »VT« (1), ki meri delo v času konic, na številčnico »MT« (2) in obratno, poskrbi posebna stikalna ura ali krmilni impulzi iz distribucijskega centra (sl. 2.7.4.2.1). Časi preklopov med višjo in nižjo tarifo ob delavnikih so razvidni iz sl. 2.7.4.2.3.

 
     
 
►  

Strošek dela električnega toka je, v primeru dvotarifnega merjenja, enak vsoti stroškov dela v času večje in manjše tarife.

   
 

Poleg neposrednega stroška električnega dela pa mesečno plačujemo tudi določene posredne2 stroške elektrogospodarstvu in državi. Na ta del končnega stroška nimamo vpliva, zato si oglejmo predvsem kako določimo neposredni strošek električnega dela.

 
   
Primer 2.7.4.2.1:
 
     
Primer 2.7.4.2.2:
 
     
Primer 2.7.4.2.3:
 
     
   
 

1 Glede na priključno moč odjema razlikujemo tri tarifne stopnje: I. tarifna stopnja, do 3 kW; II. do 7 kW in III. tarifna stopnja do 10 kW.

2 Končni strošek električnega dela je sestavljen iz stroška obračunske moči, priključnine, energije po VT in MT, dobave energije, trošarine in DDV.
3 Končni strošek električnega dela je sestavljen iz stroška obračunske moči, priključnine, energije po VT in MT, dobave energije, trošarine in DDV.