|
|||||||||||||||
 |
|
|
|
|
|||||||||||
3.4.1 NOTRANJA UPORNOST NAPRAV |
|
|
|||||||||||||
|
Električno upornost smo do sedaj obravnavali predvsem kot lastnost snovi in vodnikov električnega toka ter uporov in njihovih vezav. Nekoliko smo jo posplošili tudi na porabnike in jo omenili pri merilnikih. Pri vodnikih smo jo računali kot snovno geometrijsko lastnost, na splošno pa je upornost, po Ohmovem zakonu, vedno določena s kvocientom napetosti in toka: |
|||||||||||||||
|
|||||||||||||||
|
Napetost med sponkama in tok skozi napravo med sponkama (sl. 3.4.1.1) sta značilnost poljubne delujoče električne naprave, zato pri vsaki od njih lahko govorimo o določeni upornosti med njenima priključnima sponkama. |
|||||||||||||||
|
|
|||||||||||||||
|
 |
||||||||||||||
|
Ali lahko notranjo upornost naprave izmerimo kar z Ω-metrom ali izračunamo po omenjeni enačbi Ohmovega zakona? Če bi naprava bila sestavljena samo iz uporov in vodnikov z ohmsko upornostjo, bi odgovor bil da, ker praviloma to ni tako, pa v večini primerov, žal, ne. Notranja upornost je na splošno zahtevnejša lastnost, kot je videti na prvi pogled. Z njo se bomo celoviteje seznanili pri obravnavi izmeničnih električnih tokokrogov ter elektronskih vezij in naprav. |
|||||||||||||||
| Pri energetskih porabnikih, kot so npr. hladilnik, pečica, ..., se z notranjo upornostjo ne ukvarjamo, saj si z njo, čeprav obstaja, nimamo kaj pomagati. Notranje upornosti izvorov električne napetosti in merilnikov pa lahko pomenijo v električnih tokokrogih tudi resno motnjo, zato jih moramo poznati in tudi znati upoštevati. | |||||||||||||||
| Na področju elektronike, kjer posamezne sklope in naprave vežemo v sisteme (npr. mikrofon−ojačevalnik−zvočnik), pa je poznavanje notranjih upornosti za optimalno prenašanje signalov in moči med sklopi sistema zelo pomembno. O vplivu notranje upornosti na prenos moči bomo nekaj spregovorili že v okviru tega poglavja. | |||||||||||||||
  |
|||||||||||||||
|
|