|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
V poljubnem primeru električne napetosti med prevodnima telesoma,
npr. med električnima vodnikoma, vodnikom in zemljo ali ohišjem, med
kovinskima ploščama ali elektrodama in podobno (slika 4.2.1), sta
telesi naelektreni. Za elektrotehniško prakso je za te in podobne
primere pomembno, koliko elektrine sprejme prevodno telo
pod vplivom določene napetosti, ali, kolikšna je
kapacitivnost1
telesa. |
|
|
|
|
|
|
|
|
► |
Lastnosti električno prevodnih teles, da pod
vplivom električne napetosti sprejmejo elektrino,
pravimo kapacitivnost. |
|
► |
Merilo kapacitivnosti električno prevodnih teles je elektrina
na enoto napetosti, ki je povzročila naelektrenje |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
| C
V |
|
= | farad |
| = | F
Q(C); U(V) |
|
|
Enačba 4.2.1 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
► |
Osnovna enota za kapacitivnost je
farad2
(F). |
|
► |
Prevodni telesi imata kapacitivnost 1 F, če pod vplivom
napetosti 1 V sprejmeta elektrino 1 C. |
|
|
|
|
|
|
|
Farad je zelo velika enota. V elektrotehniki in v
naravi ni tako velikih kapacitivnosti, da bi jih morali meriti s faradi, zato so v uporabi le
manjše enote, in sicer µF (1 mikrofarad = 10-6 F),
nF (1 nanofarad = 10-9 F) in pF (1 pikofarad = 10-12
F). |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
4.2.1 ELEKTRIČNI
KONDENZATOR
4.2.2 KAPACITIVNOST VEZAV
KONDENZATORJEV |
|
|
|
|
|
1 capacitas, lat. =
zmogljivost sprejeti kaj
2 Faraday, angleški
fizik in kemik
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|