Glede na izvedbo razlikujemo eno- ali večplastne kondenzatorje, katerih dielektrik je najpogosteje folija iz umetne snovi (npr. stirofleks), zrak ali keramika, in elektrolitske kondenzatorje, pri katerih je dielektrik aluminijev ali tantalov oksid.

Z večplastnimi in elektrolitskimi izvedbami kondenzatorjev dosežemo velike kapacitivnosti na enoto prostornine kondenzatorja. Glede na značilnost kapacitivnosti pa razlikujemo kondenzatorje s stalno in nastavljivo kapacitivnostjo.