|
|
|
|
|
|
|
5.1.1.1 Magnetno polje in lastnosti trajnih magnetov
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Obešeno telo iz bakra, navadnega jekla, umetne snovi in sive litine
počasi približamo magnetu (sl. 5.1.1.1.1) in opazujemo učinek. |
|
|
|
|
|
► Magnet privlači telesi iz jekla in sive litine. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Privlačno silo magneta bi ugotovili tudi, če bi bilo telo iz niklja in
kobalta ali zlitine teh kovin. |
|
|
|
|
|
|
|
► |
Magneti privlačijo železo, nikelj, kobalt in
njihove zlitine. |
|
► |
Snovem, ki jih magnet privlači, pravimo feromagnetne snovi,1
ali na kratko magnetne snovi. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
V poskusu 5.1.1.1.1 smo ugotovili silo na predmete iz
feromagnetnih snovi že na določeni oddaljenosti od magneta: |
|
|
|
|
|
|
|
► |
V prostoru okrog magnetov na feromagnetne snovi delujejo
sile, ki jim pravimo magnetne sile (Fm). |
|
► |
Prostoru, v katerem delujejo na feromagnetne snovi magnetne sile,
pravimo magnetno polje. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Poskus 5.1.1.1.1 ponovimo tako, da predmetu, ki ga magnet privlači,
približamo nekaj železnih sponk za papir (sl. 5.1.1.1.2). |
|
|
|
|
|
► Predmet, ki ga magnet privleče, privleče sponke, te pa se
privlečejo tudi same med seboj. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
► |
Feromagnetne snovi postanejo v magnetnem polju magnetne. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Nekatere feromagnetne snovi ohranijo lastnost magneta
tudi potem, ko niso več izpostavljene vplivu magnetnega polja. Te snovi
so primerne za izdelavo trajnih magnetov. Druge feromagnetne
snovi pa lastnost magneta potem, ko niso več pod vplivom magnetnega
polja, delno ali v celoti izgubijo. Ugotovljene in druge lastnosti
feromagnetnih snovi bomo podrobneje obravnavali nekoliko pozneje. |
|
|
|
|
|
|
|
Poznati magnetno polje pomeni poznati smer in velikost magnetnih sil v
magnetnem polju. Najprej poglejmo sile ob samem magnetu. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Magnet postavimo pod stekleno ploščo z enakomerno razporejenimi
železnimi opilki (foto. 5.1.1.1.1.). Opilke sprostimo z rahlim
trkanjem ob ploščo. |
|
|
|
|
|
► Učinek magneta na železne opilke je največji ob koncih magneta. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
► |
Koncema magneta, ob katerih so magnetne sile največje, pravimo
magnetna pola. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Magnet obesimo na vrvico (sl. 5.1.1.1.3). Ko se umiri, mu počasi
približajmo enega od polov drugega magneta. Poskus ponovimo še z
drugim polom. Nato magnet odmaknimo in počakajmo, da se obešeni
magnet umiri. |
|
|
|
|
|
► V enem primeru se magnetna pola privlečeta, v drugem pa
odbijeta. |
|
|
► V obeh primerih, ko drugi magnet odmaknemo in počakamo, se obešeni
magnet umiri v geografski smeri sever–jug. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
► |
Magnetna pola magneta imata različni lastnosti. |
|
► |
Dvojica magnetnih polov dveh magnetov se privlači ali
odbija. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Vračanje vrtljivega magneta v smer sever–jug je potem, ko smo drugi
magnet odmaknili, lahko povzročil nek drug magnet. Že iz osnovne šole
vemo, da je ta magnet Zemlja (sl. 5.1.1.1.4). |
|
|
|
|
|
|
|
► |
Zemlja je naravni magnet z magnetnima poloma blizu
geografskih polov. |
|
► |
Magnetni pol vrtljivega magneta, ki se v magnetnem polju Zemlje
obrne proti severnemu geografskemu polu, imenujemo
severni magnetni pol, nasprotnemu pa južni pol. |
|
► |
Severni pol označujemo z N (North), južni
pa s S (South). |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Poskus 5.1.1.1.3
ponovimo sedaj z znanima magnetnima poloma: |
|
|
|
|
|
|
|
► |
Raznoimenska magnetna pola se privlačita, istoimenska pa se
odbijata. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Če je tako, potem velja tudi naslednja zanimivost (sl. 5.1.1.1.4): |
|
|
|
|
|
|
|
► |
Ob severnem geografskem polu Zemlje je južni magnetni pol, ob južnem
geografskem polu pa severni magnetni pol. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
1 snovi, ki imajo
podobne magnetne lastnosti kot železo
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|