Remanentni magnetizem je lahko koristen ali škodljiv pojav. Značilen primer koristnega remanentnega magnetizma je magnetizem trajnih magnetov in magnetnih spominov. Remanentna gostota magnetnega pretoka trdomagnetih materialov za izdelavo npr. trajnih magnetov mora biti velika, njena trajnost pa mora biti »varovana« z veliko koercitivno magnetno poljsko jakostjo. Značilno široko obliko histerezne zanke trdomagnetnih snovi prikazuje slika 5.1.3.4.2.1. Znana predstavnika trdomagnetnih materialov za izdelavo trajnih magnetov sta zlitina aluminija, niklja, kobalta, bakra in železa (kovinski magneti) ter zmes oksidov železa in barija (feritni magneti). Značilne oblike obeh vrst trajnih magnetov prikazuje fotografija 5.1.3.4.2.1.

Izrazit primer neželenega remanentnega magnetizma pa so feromagnetna jedra elektromagnetov in delov elektromagnetnih naprav (elektromagnetov, transformatorjev, motorjev, generatorjev), ki rabijo za krepitev in vodenje magnetnih pretokov. Remanentna gostota mehkomagnetnih snovi za izdelavo teh jeder mora biti čim manjša, odpraviti pa se mora dati s čim manjšo koercitivno magnetno poljsko jakostjo. Značilno ozko obliko histerezne zanke mehkomagnetnih snovi prikazuje slika 5.1.3.4.2.2. Znani predstavniki mehkomagnetnih materialov so zlitina železa in silicija za elektropločevino, jeklena litina za ohišja elektromotorjev in generatorjev ter zmesi oksidov, npr. mangana in cinka (feritna jedra), za navite komponente elektronskih naprav. Nekaj takih komponent z mehkomagnetnim jedrom prikazuje fotografija 5.1.3.4.2.2a in fotografija 5.1.3.4.2.2b.

Feromagnetni deli elektromagnetnih naprav, ki delujejo na osnovi učinkov izmeničnega toka, so izpostavljeni izmeničnemu magnetnemu polju in s tem stalnemu preusmerjanju elementarnih magnetkov. To povzroča segrevanje jedra in izgube električne energije. Velikost izgub je premo sorazmerna z remanentno gostoto B_r in koercitivno magnetno poljsko jakostjo, imenujemo pa jih histerezne izgube.