Pri snovanju električnih naprav, katerih delovanje temelji na magnetnih učinkih, imamo opraviti s feromagnetnimi snovmi, ki imajo različne magnetne lastnosti. Ker je za magnetne učinke bistvenega pomena gostota magnetnega pretoka, je za snovanje omenjenih naprav potrebno poznavanje odvisnosti gostote od jakosti magnetnega polja v teh snoveh. Iz praktičnih razlogov podajajo to odvisnost proizvajalci feromagnetnih snovi v grafični obliki (slika 5.1.3.4.1).

Za neferomagnetne snovi je relativna permeabilnost μ_r ≈ 1, zato za gostoto magnetnega pretoka, npr. v zračni tuljavi, velja:

B = μ_r · μ₀ · H  ≈ μ₀ · H = konst. · H .

Grafična ponazoritev linearne funkcije pa, kot vemo, ima obliko premice (slika 5.1.3.4.1).

Pri feromagnetnih snoveh se že pri majhnih jakostih magnetilnega magnetnega polja začne postopno obračanje elementarnih magnetkov in prištevanje njihovih magnetnih pretokov magnetilnemu pretoku. Zato gostota magnetnega pretoka v feromagnetnih snoveh narašča z jakostjo magnetnega polja veliko hitreje kot v neferomagnetnih snoveh (slika 5.1.3.4.1), in to do magnetne poljske jakosti, ki se ji z največjo možno usmeritvijo pokorijo še najbolj trdovratni elementarni magnetki (slika 5.1.3.2.2.3). Z nadaljnjim povečevanjem magnetne poljske jakosti feromagnetna snov ne povečuje gostote magnetnega pretoka.

Magnetilne karakteristike predstavnikov elektropločevin (pločevin za izdelavo feromagnetnih jeder elektromagnetov, električnih strojev in drugih naprav) in sive litine prikazuje slika 5.1.3.4.2.

Iz enačbe 5.1.3.3.3 lahko sklepamo, da se pri feromagnetnih snoveh z magnetno poljsko jakostjo spreminja tudi μ_r, sicer bi gostota magnetnega pretoka B bila linearna funkcija magnetne poljske jakosti.

V U-I karakteristikah električnih tokokrogov smo se naučili sklepati o velikosti električne upornosti iz strmine U-I karakteristik. Podobno velja tudi za H-B karakteristiko:

Na osnovi spreminjajoče se strmine premic skozi točke na magnetilni karakteristiki ali računov (μ_r = B/μ₀H) lahko narišemo približni potek relativne permeabilnosti pripadajoče feromagnetne snovi (slika 5.1.3.4.3). Pri izbiri relativnih permeabilnosti iz priročnikov zato moramo biti pozorni na velikost magnetne poljske jakosti. Pomembno je namreč dejstvo, da tudi feromagnetne snovi imajo pri majhnih in velikih magnetnih poljskih jakostih majhno relativno permeabilnost. Maksimalne vrednosti relativnih permeabilnosti nekaterih pogosto uporabljanih feromagnetnih snovi podaja preglednica 5.1.3.4.1.

Preglednica 5.1.3.4.1:  Relativne permeabilnosi

Snov μrmax čisto železo  250.000  jeklena litina 600 elektropločevina (Ni, Fe) 60.000  supermaloj (Ni, Fe, Mo, Mn)  300.000 ultraperm (Ni, Mo, Mn, Fe) 500.000

Zaradi ugotovljene narave relativne permeabilnosti, obravnavamo feromagnetne snovi bistveno drugače kot neferomagnetne:

Iz slike 5.1.3.4.1 lahko razberemo prispevek orientiranih weissovih območij feromagnetne snovi k gostoti magnetnega pretoka skozi feromagnetno snov. In kaj se zgodi z namagnetenim predmetom iz feromagnetne snovi, če ga vzamemo iz magnetnega polja?