6.1 INDUKCIJA ELEKTRIČNE NAPETOSTI

KAZALO

   

 

 

6.1.6 KOŽNI POJAV

     
 

Električni tok je obdan z magnetnim poljem tudi znotraj vodnika. Enosmernega toka konstantni magnetni pretok v vodniku ne moti, zato je gostota enosmernega toka po vsem preseku vodnika konstantna (sl. 6.1.6.2 a).

   

SLIKA

Slika 6.1.6.1: Kožni pojav

 

FOTOGRAFIJA

Slika 6.1.6.2: VF-tuljava

 

FOTOGRAFIJA

Slika 6.1.6.3: Votli VF-vodnik nad 40 GHz

 
       
 

Če pa je v vodniku izmenični električni tok, inducira njegov izmenični magnetni pretok (sl. 6.1.6.1 b) v vodniku izmenično napetost lastne indukcije, ki v vsakem trenutku nasprotuje električnemu toku. Ugotovljeno je, da je upiranje toku tem večje, čim bližje smo osi vodnika in čim višja je frekvenca toka. Zaradi tega je izmenični tok »izrinjen« od osi vodnika, kar pomeni zmanjšanje aktivnega prereza in navidezno povečanje upornosti vodnika.

     
       
 

Električni vodnik prevaja izmenični tok visokih frekvenc slabše kot enosmernega.

Pojavu prevajanja visokofrekvenčnega izmeničnega toka, pretežno ob površini vodnikov, pravimo kožni pojav (s tujko tudi skin efekt1).

 

 
       
 

Učinek kožnega pojava je pri nižjih frekvencah (elektroenergetika) zanemarljiv. Pri visokih frekvencah (elektronika) pa ga zmanjšujemo z vodenjem izmeničnega toka po vodnikih z večjim številom tankih, med seboj izoliranih pramenov (VF-pletenica, sl. 6.1.6.2), pri prav visokih frekvencah pa po votlih, bakrenih vodnikih, pogosto s posrebreno površino (sl. 6.1.6.3).

     
       
       
     
 

1 skin, angl. = koža