|
|
|
|
|
|
|
1.5.2 ELEKTRIČNI
POTENCIAL (V)
|
|
|
|
|
► |
Naelektrenim telesom pravimo tudi električni poli. |
|
► |
Razlikujemo pozitivne (+) in negativne (−) električne
pole |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Gotovo smo takoj pomislili, da pozitivno naelektrena
telesa predstavljajo pozitivne, negativno naelektrena telesa pa
negativne pole (sl. 1.5.2.1). V osnovi je to res, čeprav, kot bomo kmalu
videli, obstajajo tudi drugačne možnosti. Za začetek pa, kot zanimivost,
omenimo pomembno dejstvo iz prakse. |
|
|
|
|
|
|
|
► |
Električne pole lahko predstavljajo tudi kovinski deli in
točke električnih naprav in omrežij. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
V praksi se pogosto srečujemo s pojmom električnega
potenciala na način: »višji« ali »nižji potencial«, »razlika
potencialov«, »ničelni potencial«, »izenačitev potencialov« in podobno.
Za potencialno energijo vemo, da je to energija zaradi lege
ali stanja telesa.
|
|
|
|
|
|
|
|
► |
Vzrokom
potencialne energije (gravitacija, prožnost, tlak, … ) prištevamo
tudi elektrino. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Natančna razlaga električnega potenciala je za nas
prezahtevna, saj le-ta ni privilegij samo naelektrenih teles, ampak tudi
prostora okrog njih. Zato ga pojasnimo le zelo poenostavljeno. |
|
|
|
|
|
|
|
Dogajanje na sliki 1.5.2.3, si zamislimo z majhnim
naelektrenim telesom v breztežnem prostoru (slika 1.5.2.4). V tem
primeru se ločevanju naelektrenega telesa od naelektrene podlage
upira le privlačna električna sila med elektrinama Fe.
Čim večja je naelektrenost telesa Q, tem večje bodo privlačne električne
sile med telesom in podlago in tem večje delo bo opravljeno pri odmiku
telesa za pot Δl. Naelektreno telo pri tem pridobi električno
potencialno energijo Wpe, ki je enaka delu odmika. Če bi odmaknjeno
naelektreno telo sprostili, bi pod vplivom električnih sil »treščilo«
nazaj na podlago in opravilo enako delo, kot smo ga opravili pri
odmikanju telesa. |
|
|
|
|
|
|
|
► |
Naelektrena telesa imajo električno potencialno energijo in s
tem zmožnost opravljanja dela. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Za elektrotehniško prakso (generetorji električne
napetosti, …) je zanimivo, kolikšno delo je potrebno pri
ločevanju elektrin in kolikšno potencialno energijo pridobi enota
elektrine električnega pola. |
|
|
|
|
|
|
|
► |
Potencialni energiji na enoto ločene elektrine oziroma nastalega
električnega pola pravimo električni potencial1. |
|
► |
Električni potencial označujemo z V. |
|
► |
Električni potencial telesa izračunamo kot
kvocient pridobljene potencialne energije in elektrine
telesa. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
(V) Wpe(J);
Q(C) => |
1 J
1 C
|
|
= |
1V |
|
Enačba
1.5.2.1 |
|
|
|
|
|
|
|
|
► |
Osnovna enota za merjenje električnega potenciala je
volt2
(V). |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
► |
Z
energijo enega džula pridobi en kulon elektrine
električni potencial enega volta (sl. 1.5.2.5). |
|
|
|
|
|
|
|
1.5.2.1 Relativnost električnih potencialov
|
|
|
|
|
|
1 potentialis (lat.)
– možnost, zmožnost (npr. energijska)
2 Alessandro Volta,
italijanski fizik
|
|
|
|
|
|
|
|
|