|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Poskus 6.1.1.1 izvedimo tako, da na nosilna vodnika
priključimo namesto izvora napetosti občutljiv mV-meter z
izhodiščnim položajem kazalca na sredini skale, vodnik ali magnet pa
premikamo sami (sl. 6.1.1.1). Vodnik, ki naj ohranja stik z
nosilnima vodnikoma, premikajmo z določeno hitrostjo v v smeri prečkanja
magnetnega pretoka v eni in potem v nasprotni smeri. |
► Kazalec mV-metra kaže odklon
v času prečkanja magnetnega pretoka v eni in potem še v nasprotni
smeri. |
|
Vodnik pustimo mirovati, premikajmo pa magnet tako, da bo magnetni
pretok prečkal mirujoči vodnik v eni in potem še v nasprotni smeri: |
► Kazalec mV-metra pokaže
identično enak odklon kot v prvem primeru. |
|
Ponovimo poskusa z različnimi hitrostmi premikanja vodnika ali
magneta: |
► Pri večji hitrosti kazalec mV-metra
pokaže večji odklon in obratno. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
► |
Vodnik, ki prečka magnetni pretok, je
izvor električne napetosti. |
|
► |
Napetosti, ki jo v vodniku vzbudimo s prečkanjem magnetnega polja,
pravimo inducirana1 napetost. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Pri razjasnitvi inducirane napetosti v vodniku si
pomagajmo s sklepanjem na osnovi slike 6.1.1.2. Za vsak elektron, ki se
z vodnikom premika v smeri hitrosti v, lahko rečemo, da
predstavlja majhen tok I. Smer magnetne sile na »tok«
elektrona določimo po pravilu leve roke. Prosti elektroni ustvarijo pod
vplivom magnetnih sil na eni strani vodnika presežek in na drugi
strani primanjkljaj negativne elektrine, kar je vzrok
električne napetosti med koncema vodnika. |
|
|
|
|
|
|
|
|
► |
Smer inducirane napetosti v vodniku je
odvisna od smeri magnetnih silnic in smeri
prečkanja magnetnega pretoka. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Če bi obravnavani vodnik bil sestavni del
električnega tokokroga s porabnikom, bi v vodniku inducirana napetost
pognala v tokokrogu električni tok, katerega smer bi bila odvisna od
smeri inducirane napetosti. Za ugotavljanje smeri inducirane napetosti
zaradi prečkanja magnetnega pretoka uporabljamo pravilo desne roke
(sl. 6.1.1.3): |
|
|
|
|
|
|
|
|
► |
Če položimo odprto dlan desne roke v
magnetni pretok ob vodniku tako, da silnice magnetnega pretoka
vstopajo v dlan, iztegnjeni palec pa kaže smer gibanja
vodnika, kažejo iztegnjeni prsti smer toka, ki bi ga
pognala inducirana napetost. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Smer inducirane napetosti prečkanja magnetnih silnic
lahko določimo tudi na osnovi naravne zakonitosti ohranjanja
ravnovesnih stanj, ki se za naš primer inducirane napetosti glasi: |
|
|
|
|
|
|
|
|
► |
V vodniku, ki prečka silnice magnetnega pretoka
se inducira napetost take smeri, da magnetna sila
na električni tok, ki ga požene inducirana napetost, gibanje
vodnika zavira. |
|
► |
Pravilu določanja smeri inducirane napetosti in
toka na osnovi ohranjanja ravnovesja sil, pravimo
Lenzevo 2
pravilo. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Poglejmo, od česa je odvisna velikost inducirane
napetosti. Poskus 6.1.1 z močnejšim magnetom bi nas prepričal o tem, kar
je pričakovati, da je inducirana napetost pri enaki hitrosti prečkanja
magnetnega pretoka večja, če je gostota magnetnega pretoka
večja. Podobno velja za dolžino vodnika l,
ki prečka magnetni pretok. |
|
|
|
|
|
|
|
|
Do odvisnosti inducirane napetosti pa lahko pridemo
na matematično nekoliko bolj oprijemljiv način. Opisani magnetni sili
na elektron vodnika (sl. 6.1.1.2) namreč nasprotuje sila električnega
polja ločenih elektrin. Za ravnovesje omenjenih sil lahko na
osnovi enačb 4.1.1 in 5.2.5 napišemo in, poenostavljeno (!), sklepamo: |
|
|
|
|
|
|
|
|
q ·
E = q ·
B ·
v =>
E = B ·
v =>
E ·
l = B ·
v ·
l
ali |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
V | |
|
B(T); l(m); v(m/s) |
|
|
|
|
Enačba 6.1.1.1 |
|
|
|
|
|
|
|
► |
Inducirana napetost s prečkanjem silnic
magnetnega pretoka je premo sorazmerna z gostoto in
hitrostjo prečkanja magnetnega pretoka ter dolžino vodnika
v magnetnem pretoku. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Dobljena enačba za računanje inducirane napetosti pa
velja le za primer pravokotnosti vodnika na magnetne silnice
in smeri prečkanja silnic. V nasprotnem primeru je inducirana
napetost manjša, računati pa jo moramo s projekcijama dolžine
vodnika in hitrosti, ki sta pravokotni na magnetne silnice. Pri
vzporednem gibanju vodnika s silnicami je inducirana napetost Ui
= 0. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Vodnik dolžine 20 cm se giblje skozi homogeni
magnetni pretok gostote 1,2 T s hitrostjo 15 m/s, pravokotno na silnice.
Kolikšna je električna napetost med koncema vodnika? |
|
Ui = B ·
l ·
v = 1,2 ·
0,2 ·
15 = 3,6 V |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Na obravnavanem načinu magnetne indukcije električne
napetosti temelji delovanje pretvornikov mehanske energije v
električno. Najpogostejši primeri takšnih pretvornikov so
generatorji električne napetosti, zato pravimo opisanemu načinu
indukcije napetosti tudi generatorski način. |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
6.1.1.1 Generator
enosmerne električne napetosti |
|
|
|
6.1.1.2 Generator izmenične napetosti |
|
|
|
6.1.1.3 Elektrodinamični mikrofon |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
1 inductio,
lat. = vzbujanje
2 Lenz, nemški
fizik, 1804−1865
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|